EU z novimi ukrepi proti terorizmu
Teroristični napadi v Parizu in Bruslju v zadnjem letu so vodstvo EU vzpodbudili k uvedbi poostrenih in obsežnejših preventivnih ukrepov za zaščito pred terorizmom.
Z novimi ukrepi, ki jih bodo v Bruslju podpisali v četrtek, bodo pod drobnogled prišle predvsem bančne in druge finančne transakcije, ki bi lahko bile povezane s financiranjem terorizma, poroča Die Welt.
Na črni listi držav, kjer bo zahtevan večji bančni nadzor, se je znašla tudi Bosna in Hercegovina.
Boj proti terorizmu že dolgo predstavlja prioriteto EU, ponovno pa so voditelje k večji aktivnosti zdramili lanskoletni napadi na satirični časopis Charlie Hebdo, napadi 13. novembra v Parizu ter seveda bombna napada na letališču in podzemni železnici v Bruslju 22. marca letos.
Nove preventivne in varnostne ukrepe pričakujejo tudi prebivalci EU, saj jim je boj proti terorizmu po zadnji raziskavi celo pomembnejši od odpiranja novih delovnih mest. Da bi za varstvo pred terorizmom EU morala storiti več, meni kar 82 odstotkov vprašanih, 72 odstotkov pa je pozval k ostrejšem boju proti davčnim utajam.
Zaostrovanje boja proti financiranju terorizma, ki so ga začeli pripravljati februarja letos, je spodbudil še nedavni bombni napadi v Istanbulu. Glavni cilj je teroristom preprečiti uporabo finančnega sistema za financiranje terorističnih dejavnosti ter jih odrezati od njihovih finančnih virov. Na piko bodo predvsem prevzeli spletne storitve in nakazila.
Evropska komisija je pripravila seznam držav na črni listi, pri katerih bodo ob trgovanju banke obvezane k večjemu nadzoru. V sodelovanju z Afganistanom, Bosno in Hercegovino, Gvajano, Irakom, Laosom, Sirijo, Ugando, Vaunatom, Jemnom, Iranom in Severno Korejo morajo banke pridobiti informacije o razlogih nakazil, kot o viru denarja. Prav tako bodo morale morajo izvajati poostren nadzor in naključne preizkuse.
Evropska komisija predlaga tudi omejitev anonimnih negotovinskih nakazil preko predplačniških kreditnih kartic. Ta znesek bi se iz 250 evrov znižal na 150 evrov.
Prav možnost anonimne uporabe kreditnih kartic so namreč v svoje krvave namene izkoristili pariški atentatorji.
Strožjemu nadzoru bodo izpostavljeni še uporabniki Bitcoina, saj se je ta virtualna valuta izkazala kot pogosto sredstvo pranja denarja in kot prenosnik transakcij v teroristične namene.
Z novimi ukrepi, ki jih bodo v Bruslju podpisali v četrtek, bodo pod drobnogled prišle predvsem bančne in druge finančne transakcije, ki bi lahko bile povezane s financiranjem terorizma, poroča Die Welt.
Na črni listi držav, kjer bo zahtevan večji bančni nadzor, se je znašla tudi Bosna in Hercegovina.
Za prebivalce EU zaščita pred terorizmom pomembnejša od reševanja brezposelnosti
Boj proti terorizmu že dolgo predstavlja prioriteto EU, ponovno pa so voditelje k večji aktivnosti zdramili lanskoletni napadi na satirični časopis Charlie Hebdo, napadi 13. novembra v Parizu ter seveda bombna napada na letališču in podzemni železnici v Bruslju 22. marca letos.
Nove preventivne in varnostne ukrepe pričakujejo tudi prebivalci EU, saj jim je boj proti terorizmu po zadnji raziskavi celo pomembnejši od odpiranja novih delovnih mest. Da bi za varstvo pred terorizmom EU morala storiti več, meni kar 82 odstotkov vprašanih, 72 odstotkov pa je pozval k ostrejšem boju proti davčnim utajam.
Pod drobnogledom predvsem bančna nakazila
Zaostrovanje boja proti financiranju terorizma, ki so ga začeli pripravljati februarja letos, je spodbudil še nedavni bombni napadi v Istanbulu. Glavni cilj je teroristom preprečiti uporabo finančnega sistema za financiranje terorističnih dejavnosti ter jih odrezati od njihovih finančnih virov. Na piko bodo predvsem prevzeli spletne storitve in nakazila.
Evropska komisija je pripravila seznam držav na črni listi, pri katerih bodo ob trgovanju banke obvezane k večjemu nadzoru. V sodelovanju z Afganistanom, Bosno in Hercegovino, Gvajano, Irakom, Laosom, Sirijo, Ugando, Vaunatom, Jemnom, Iranom in Severno Korejo morajo banke pridobiti informacije o razlogih nakazil, kot o viru denarja. Prav tako bodo morale morajo izvajati poostren nadzor in naključne preizkuse.
Anonimno preko kreditne kartice le 150 evrov
Evropska komisija predlaga tudi omejitev anonimnih negotovinskih nakazil preko predplačniških kreditnih kartic. Ta znesek bi se iz 250 evrov znižal na 150 evrov.
Prav možnost anonimne uporabe kreditnih kartic so namreč v svoje krvave namene izkoristili pariški atentatorji.
Strožjemu nadzoru bodo izpostavljeni še uporabniki Bitcoina, saj se je ta virtualna valuta izkazala kot pogosto sredstvo pranja denarja in kot prenosnik transakcij v teroristične namene.
Zaradi napadov v Bruslju in Parizu morajo letalske družbe lokalnim vladam znotraj EU posredovati podatke o potnikih
Od aprila dalje so letalske družbe, čigar letala letijo znotraj EU, obvezane, da državnim vladam posredujejo informacije o potnikih, torej njegovo ime, sedež, datum rezervacije, način plačila in smer potovanja. Zahtevo, ki je v obravnavi že od leta 2011, so pohitrili ravno napadi v Bruslju in Parizu.
Namen je omogočiti sledenje teroristom, ki se večkrat odpravljajo iz EU na Bližnji vzhod in obratno.
Od aprila dalje so letalske družbe, čigar letala letijo znotraj EU, obvezane, da državnim vladam posredujejo informacije o potnikih, torej njegovo ime, sedež, datum rezervacije, način plačila in smer potovanja. Zahtevo, ki je v obravnavi že od leta 2011, so pohitrili ravno napadi v Bruslju in Parizu.
Namen je omogočiti sledenje teroristom, ki se večkrat odpravljajo iz EU na Bližnji vzhod in obratno.
Zadnje objave
[Duhovna misel] Mi smo pot, kamen in trnje
12. 7. 2026 ob 6:00
[Gledali smo] Okorna izumetničenost
11. 7. 2026 ob 19:00
Na stotine strupenih kač ogroža kitajske domove
11. 7. 2026 ob 14:34
Grška solata s stročjim fižolom
11. 7. 2026 ob 12:00
Tujina kliče, domovina ostaja: kam se selimo Slovenci in zakaj
11. 7. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Okorna izumetničenost
11. 7. 2026 ob 19:00
Grška solata s stročjim fižolom
11. 7. 2026 ob 12:00
Video objave
[Video] Lojze Peterle: Nikoli nismo mislili na plan B (Slo 35 let, 5. 7. 2026)
5. 7. 2026 ob 14:00
Izbor urednika
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.