Edinstvena priložnost najti življenje v našem sončnem sistemu: jo bodo izkoristili?

Ne več Mars, najboljše kandidatke za življenje izven Zemlje in še vedno znotraj našega sončnega sistema so po novem zamrznjene lune, krožeče okrog plinskih planetnih velikanov.

Domišljijo znanstvenikov še posebej burijo stebri vode, ki pod velikim pritiskom uhajajo iz razpok ledenega južnega pola Saturnove lune Enceladus. Skoznje sedaj nameravajo zapeljati z bližnjo sondo Cassini ter pobrati vzorec, v katerem bi lahko našli sledi življenja.

"Mnogo let sem bil obseden z iskanjem življenja na Marsu, a zdaj svojo prvo ljubezen zapuščam zaradi tiste druge, ki mi je pokazala, kar želim videti," je za BBC spremembo pozornosti z Marsa na luno Enceladus slikovito opisal Nasin planetarni znanstvenik Chris McKay.

Z njenega južnega tečaja se namreč visoko v vesolje dvigujejo stebri vode, kot predvidevajo znanstveniki najverjetneje iz velikega tekočega oceana več kilometrov pod ledeno lunino skorjo.

Vesoljska sonda Cassini, skupen projekt Nase in Evropske vesoljske agencije (ESA) za raziskovanje Saturna, njegovih obročev in lun, je namreč odkrila, da voda iz stebrov vsebuje vse potrebne sestavine za življenje; ogljik, dušik in prisoten vir energije v obliki vodika.

"Mislim, da je to to. Z astrobiološkega vidika je to najzanimivejša zgodba," ocenjuje tudi Mckay

A pred sondo Cassini je zgolj še nekaj tednov življenja, preden bo dokončno ugasnila v Saturnovi atmosferi. A znanstveniki so zanjo razvili še zadnjo misijo, v kateri bi počasi in nizko kolikor gre letela skozi vodni steber in pri tem zajela velik vzorec, v katerem bi iskali sledi življenja.

Opisana misija je trenutno, še s petimi drugimi prihodnjimi, namenjenimi za preučevanje kometov, asteroidov in planetov, v fazi potegovanja za Nasina sredstva.

"Sedaj imamo priložnost, da tekmujemo z ostalimi. Mislim, da imamo presneto dobro zgodbo: nameravamo poiskati življenje, kaj pa vi? Zaradi tako ambicioznega cilja sem optimističen, da bomo pridobili sredstva," meni McKay

Lun s pogoji za življenje v našem sončnem sistemu še kar nekaj

A Enceladus ni edini ledeni svet tam zunaj s tekočo vodo in morebitno mikroskopsko obliko življenja. Med najresnejše preostale kandidate sodijo tri Jupitrove lune: Evropa, Kalisto in Ganimed. Življenje bi lahko gostila tudi luna Triton, ki kroži okrog najbolj oddaljenega planeta Neptun.

Med najbolj popularnimi cilji za raziskovanje vseeno ostaja jupitrova luna Evropa. Teorije, da bi lahko gostila življenje, izvirajo že iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Avtor znanstvene fantastike Arthur C Clark si je celo zamislil gromozanske rastline, ki naj bi rasle pod ledom.

Opazovanje z Nasino sondo Galileo v poznih devetdesetih je dokazalo, da okrog 15 do 20 kilometrov pod nalomljenim ledenim površjem dejansko ocean vode. Mogoče je tudi, da obstajajo celotna jezera, ujeta znotraj ledu le nekaj kilometrov od površja.

Medtem ko bomo morali na vrnitev k Saturnovi luni Enceladus čakati morda desetletja, bo Evropa kmalu pozorno preučena. ESA namreč gradi vesoljsko plovilo, ki ga nameravajo lansirati leta 2022 ter utiriti v orbito Jupitra, od koder bi podrobno preučevala vse tri Saturnove lune, ki obetajo možnost odkritja življenja.