Džungla se prazni, migranti obupani: "naše sanje so mrtve, uspeli so nas zlomiti"

Džungla v Calaisu je dobila v zadnjih letih naravnost epske razsežnosti – po številu ljudi in mladoletnih, po slabih razmerah in še slabših poročilih o njih, po spopadih s policijo in nenazadnje po Jameiju Oliverju in njegovi božični večerji za več tisoč migrantov.

Od julija 2014 je število migrantov v tem ilegalnem taborišču ob Rokavskem prelivu vztrajno naraščalo. Zdajšnjo populacijo Džungle se ocenjuje na 7000 ljudi, od tega naj bi bilo 1300 mladoletnih migrantov brez spremstva. Zanje veljajo posebna pravila, niso pod diktatom Dublinske pogodbe in bi se zatorej lahko priključili svojim družinam v Britaniji– če bi šlo vse posreči. Vendar pač ne gre.

Združeno kraljestvo se že več mesecev trudi razrešiti situacijo mladoletnih beguncev, ki se hočejo pridružiti sorodnikom na otoku. Kljub temu jih večina ostaja samih v džungli.

A sedaj se temu pridružuje nova okoliščina. Taborišče naj bi, uradno iz humanitarnih razlogov, izpraznili do torka. Avtobusi imigrantov so že pričeli zapuščati taborišče in jih odpeljali v eno izmed predvidenih štiristo petdesetih taborišč, ki so razpršena po francoskih občinah. V nedeljo je prišlo tudi do ponovnih spopadov med begunci  in policijo.

Nekateri so nad odhodom in premestitvijo navdušeni, drugi so la vdani v usodo, ki jim ni namenila srečanja in življenja z družino na Otoku. Adil iz Sudana, ki v dveh torbah odnese vse svoje imetje, za medije pove: »Moje sanje so mrtve, ljudje, ki jih vidite tu, so zlomljeni.«

Tretji pravijo, da ne bodo odšli. Policija ob tem opozarja, da bo v primeru razselitvene nepokoriščine morala posredovati s silo.

Imigranti bodo imeli priložnost za azil zaprositi v Franciji, tiste, ki bodo ostali brez mednarodne zaščite, pa čaka deportacija.

Bodo krajšo potegnili otroci?

Strokovni delavci pa se sprašujejo, če ne bodo, zaradi prenagljenega praznenja, slabih dogovorov med Francijo in Anglijo ter zmešanjave napačno interpretiranih informacij, na najslabšem zopet – otroci.

V zadnjem tednu jih je bilo, po poročilih britanskih medijev, na otok prepeljanih 200. Nastanili so se pri svojih družinah ali pa v kriznih centrih. Vendar pa je število »rešenih otrok« le simbolično. Stotine se jih bo porazgubilo po francoskih taboriščih – brez možnosti srečanja z družino, varnega zatočišča, izpostavljeni trgovcem z belim blagom in zlorabam.

»To je resnično zaskrbljujoče... Ko se v taboru začnejo čistke, obstaja ogromna možnost, da bodo mnogi izmed otrok in mladih preprosto izginili. To se je zgodilo nazadnje, ko se je del taborišča zaprl, ne da bi organizirali posebne nastanitve za otroke in mladostnike,« je dejala britanska laburistka Yvette Copper.

Kako se bo praznenje taborišča v resnici izšlo za otroke in ostale imigrante, kanimo izvedeti v naslednjih dneh.