Dvom v strpnost super-strpnežev

Branko Cestnik se v svojem prispevku za Časnik.si loti sodobnega pogleda na pojem strpnosti. Meni, da si ta pojem danes lasti skupina, ki sama sebe vidi kot strpno in se ima za  avtoriteto na področju strpnosti.

Cestnik podvomi, da je njihova ideja strpnosti res prava,in sicer na treh ravneh:

Strpnost naj bi se rodila šele z razsvetljenstvom, vendar je iz zgodovine vidno, da je obstajala že pred njim, pa tudi v postrazsvetljenski Evropi se je nanjo pozabilo v totalitarnih družbenih sistemih.

Vir nestrpnosti naj bi bili monoteizmi, vendar po kronikah verskega nasilja vidimo, da prihaja do spopadov tudi pri vzhodnih verstvih. Nasprotno, monoteistične vere so v predvojni Bosni med seboj živele v sožitju.

Nestrpni naj bi bili tisti ljudje s trdnimi stališči, najbolj strpni pa bi bili tisti, ki ne verjamejo v nič, saj se jih idejni spori tako ne dotikajo. Vendar biti strpen ne pomeni odreči se svoji identiteti, saj nas šele ta usposablja za dialog.

Celoten prispevek si lahko na spletnih straneh Časnik.si.