Državna revizijska komisija je sumljivo nedotakljiva

Privzeta profilna slika
Aleš Meden
Zadnja Tarča je zadela v sredino. Celo nepoboljšljivi naivneži sedaj vedo, kam pes taco moli.

Državna revizijska komisija je nedotakljiva. Nad njo bedi le Bog, ki pa je nad slovenskimi gradbenimi posli že zdavnaj obupal. Članov komisije ni izvolilo ljudstvo, ampak so izbranci in dolžniki politike. Ker nobeno kosilo ni zastonj, je tovrstne usluge treba povrniti. Predsednik komisije, Borut Smrdel, morda iskreno misli, da je delo komisije neodvisno. Kdo mu lahko verjame? Članica, Nina Velkavrh, je partnerica direktorja prodaje in marketinga v Kolektor Group, Primoža Bešterja. Ostali trije člani so tesno povezani s stranko SD.

Lastnik Kolektorja, Stojan Petrič, je član Kučanovega Foruma 21 ter naklonjen strankam zmerne in skrajne levice. Četudi se Velkavrhova izloča iz odločanja o primerih, v katere je vpleten Kolektor, vedno ostanejo še trije očitno Kolektorju predani člani. Občutek je, da Kolektor vedno zmaga in da bi še Petrič težko izbral njegovemu podjetju ubogljivejšo komisijo.

Podjetje Cengiz in odsotnost aneksov


Podjetje Cengiz se je nedvomno znašlo na udaru globoke države, ker so se vmešali v njihove rabote. Tako kot učitelj vedno lahko najde razlog, da vrže učenca, tudi »pravilno« usmerjena komisija poišče dlako v jajcu, da zavrže belo vrano. Vsi očitki so bolj kot ne formalnosti, ki ne bi karavanškega predora podražile niti za cent. Aneksom so se odpovedali že vnaprej in vendar Cengizu nenehno pod noge mečejo polena.
Podjetje Cengiz se je nedvomno znašlo na udaru globoke države, ker so se vmešali v njihove rabote

Glavni ljubljenčki zakulisnih vodij vse bolj kukajo na plano ter počnejo vse, da jim ugodijo. Na račun davkoplačevalcev, kakopak. Zato ni čudna inkvizicija, ki jo je kot nekakšen Herr Flick izvajal Goran Lukić nad predstavnico Cengiza. Očitanje nesreč v Turčiji, kjer vladajo tamkajšnja zakonodaja ter varnostni standardi, je prvovrstna neumnost. Vsako podjetje mora spoštovati zakonodajo države v kateri deluje. Zasliševanje glede nesreče v Bosni, o kateri predstavnica Turkov ne ve nič, Lukić pa kot kaže še manj, pa je že mejilo na histerijo.

Levica in njen navidezni boj za pravice


Nevednež bi pomislil, da je gospod Lukić viteški borec za pravice delavcev. Žal gre v resnici za poslanskega kandidata na listi nadvladne Levice, ki mu je še kako v interesu, da dobi posel podjetje globoke države. Zato zamolči, da so gradbenike v preteklosti najbolj trpinčila ravno slovenska podjetja. Na njegovo žalost še nismo pozabili trpinčenj v Primorju, Vegradu ali SCT-ju, če naštejem le tri. Zgodovina uči, da smo davkoplačevalci vedno najbolj preplačali dela, ki so jih izvedli slovenski gradbinci. Delavce pa še danes strašijo z zgodbami, da jih bodo, če ne bodo pridni, poslali delat za slovensko podjetje.

Resnično bizaren je ta odnos slovenskih socialistov do tujcev. Pripeljali bi jih čim več in dali visoke ugodnosti. Kot da levica išče nove volivce. Po drugi plati pa tujce vseskozi blokirajo. Bosanci bi posojali, ne gre. Madžari pomagali pri 2. tiru, ne gre. Turki poceni gradili, ne gre. Kakšen čuden socializem, skorajda nacionalni. Skorajda nacional-socializem.
Državna revizijska komisija torej vse bolj skrbi za interese odločevalcev iz sence.

Državna revizijska komisija torej vse bolj skrbi za interese odločevalcev iz sence. Vlada bi to lahko spremenila vendar bi s tem odžagala vejo na kateri sedi. Lahko se zgodi, da Kolektor postane novi Vegrad-SCT-Primorje. Čez kakšno desetletje bomo morda sanirali njegove dolgove omrežja podjetja Kolektor ter se spominjali, da ga je vzpostavila vlada premiera Šarca. So člani vlade pripravljeni jamčiti z lastnim premoženjem, da se motim?

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kučan ve, da je konec igre blizu
  • 20. 01. 2025
Papežu v slovo
  • 28. 04. 2025
robert golob
Na tankem ledu
  • 28. 04. 2025