Državna proslava in njena alternativa: politična stabilnost, bojkoti in vsebinska praznost

Včeraj je na Trgu republike potekala osrednja proslava ob trideseti obletnici razglasitve slovenske državnosti, slovenski družbeno-politični prostor pa tudi ob prazniku najvišjega pomena ni zmogel preseči delitev. Kljub pozivom k enotnosti so jo bojkotirali Luka Mesec, Marjan Šarec, Tanja Fajon, Zmago Jelinčič in nekdanji predsednik države Danilo Türk, priča pa smo bili tudi neprijavljenemu shodu na Prešernovem trgu, ki so ga organizatorji poimenovali "alternativna proslava".

Državna proslava (scenarij Igor Pirkovič, režija Roman Končar) je vsebovala močne elemente slovenske tradicije in domoljubne simbolike; dogajanje se je začelo z zvonenjem zvonov vseh ljubljanskih cerkva, ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore pa je ponovno blagoslovil osamosvojitveno lipo. V svojem nagovoru je Zore povedal, da je lipa v 30 letih "previharila viharje, preživela premike, poslušala resnice in laži, doživljala proslave in proteste ... in rasla." Poudaril pa je tudi: "Svoboda je tudi sposobnost dogovarjanja, usklajevanja in skupnega odločanja o skupnih zadevah."

Tudi osrednji govornik, predsednik republike Borut Pahor, je v svojem govoru izpostavil pomen sodelovanja, in misel ponazoril z enotnostjo v boju proti COVID-19: "Od blizu sem videl z masko zakrit obraz velike srčnosti in dobrote. To me je popolnoma prevzelo. Verjetno so bili ljudje zelo različnih prepričanj, vendar so najprej in predvsem skupaj skrbeli za nas in gradili našo skupnost. To me je spomnilo na čudovito mavrico. Vsi smo različni, na neki način vsak svoje barve. Katero barvo smemo izločiti iz mavrice, da naj to še vedno ostane mavrica? Nobene. Tako razumimo tudi našo državo in domovino. To smo mi."

Neposredno pa je Pahor trenutno politično dogajanje naslovil z besedami: "Nobena politična kregarija je (Slovenije, op. a.) ne bo zaustavila, kot je ni tista pred 30 leti, ko smo se naposled odločili za samostojno državo ali pred skoraj 20 leti za Evropsko unijo in Nato. Iz 30 let naše državnosti smo se lahko na svojih uspehih in napakah naučili, da Slovenijo temeljno premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti."

Veličino naroda določajo tradicija, duša in ponos

Proslava je imela močan mednarodni značaj, saj so v nagovorih Sloveniji čestitali tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, predsednika vlad Hrvaške in Madžarske Andrej Plenković in Viktor Orban ter italijanski zunanji minister Luigi Di Maio.

Nagovori vseh omenjenih državnikov so bili ob spoštovanju slovenskega boja za samostojnost usmerjeni v delovanje za svetlo skupno prihodnost. Kurz je tako poudaril pomen sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo ter izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da bo eno od težišč slovenskega predsedovanja EU predstavljal Zahodni Balkan, kar je v interesu obeh držav. Seveda ni pozabil omeniti vzpona na Triglav s premierjem Janšo in lepot Slovenije.

Orban je med drugim omenil skupne civilizacijske temeljev dveh narodov in držav: "Madžari na vas gledamo kot na prijatelje in krščanske brate," je dejal, in pojasnil: "Razumemo, da veličino naroda določajo njegova tradicija, duša in ponos." Plenković je spomnil na skupno pot, na katero smo Slovenci in Hrvati stopili s samostojnostjo. Zagotovil je, da pri skupni evropski prihodnosti "lahko vedno računate na Hrvaško kot prijatelja in partnerja." Tudi Di Maio vidi prihodnost na skupnih vrednotah, ki nas povezujejo.

Janša in Michel za vladavino prava

Evropski pečat proslavi pa sta dala zunanji minister Portugalske Augusto Santos Silva, ki je premieru Janši simbolično predal predsedovanje Svetu EU in mu ob tem izročil kompas, ter predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je v svojem nagovoru dotaknil v zadnjem času pereče teme: "Evropski projekt temelji na vrednotah demokracije, svobode in pravne države."

Na to temo pa je Janša povedal: "Vidimo Evropo, vodilno po svobodi in kvaliteti življenja, dom pravičnosti in blaginje. Vidimo Slovenijo in Evropo, kot prostor dinamičnega in svobodnega izražanja mnenj, medsebojnega sodelovanja, spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava," ter se postavil proti dvojnim merilom na tem področju. Povedal je še, da nam svoboda, demokracija in državnost niso bile dane, pač pa so izborjene, izborili pa smo si jih bolj s pametjo kot z orožjem. "Smo trdoživ, vendar odprt in optimističen narod. Cenimo sebe in spoštujemo druge. / Nikoli ne bomo največji, lahko smo pa najboljši. Najbolj varni, najbolj trajnostni, najbolj povezovalni in vztrajni. Samozavestni in pogumni, kot smo bili pred 30 leti," meni.

https://twitter.com/vladaRS/status/1408542866985545730

https://twitter.com/MatejTonin/status/1408650963729141762

Bojkoti, protesti, kazniva dejanja in "smrt janšizmu"

Vsem povezovalnim pozivom navkljub pa so tisti, ki se s trenutnim političnim vodstvom Slovenije in zavezniki iz tujine ne strinjajo, proslavo bojkotirali, oziroma so organizirali svojo "alternativno proslavo". Tanja Fajon se je za bojkot odločila, ker na proslavo niso bili povabljeni borčevski praporščaki:

https://twitter.com/tfajon/status/1408406422317060101

Stališča Levice in LMŠ so bila jasna:

https://twitter.com/strankalevica/status/1408388389800493061

https://twitter.com/sarecmarjan/status/1408407434184597506

"Alternativna proslava" z naslovom Upor - praznik ljudstva! je postregla s klasično retoriko protivladnih protestov. Na Prešernovem trgu se je po podatkih policije zbralo okoli 9.000 oseb, ki so očitali zlonamernost vladi in jo zato pozivali, da odide s političnega prizorišča. Udeležence je nagovoril Jaša Jenull, ki je prebral 30 zahtev in prireditev označil za najlepši dan državnosti, govorili so tudi predstavniki tako imenovane civilne družbe.

Nevenka Lekše je tako v imenu Ženskega lobija Slovenije za ženske zahtevala polovico sedežev v politiki, Ratko Stojilković pa je kot zastopnik Izbrisanih povedal: "Ne bomo dovolili, da nam izbrišejo državo, smrt janšizmu!" Sindikalistka Lidija Jerkič je dejala, da socialnega dialoga ni več in da se sindikalisti vračajo na ulice, hkrati pa se pohvalila: "Le nam gre zahvala, da imamo javno šolstvo in javno zdravstvo, da družba ni izrazito razslojena, da obstajajo zakoni, ki varujejo delavke in delavce, da imamo sistem kolektivnih pogodb, čeprav vedno  šibkejši."

https://twitter.com/kosmacg/status/1408497354538356743?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1408497354538356743%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.rtvslo.si%2Fslovenija%2Falternativna-proslava-dobrodosli-vsi-na-praznik-ljudstva-na-praznik-upora%2F585627

Med drugimi je novinar Radia Študent Jaka Virant opozoril na domnevno pomanjkanje medijske svobode v Sloveniji; ta kot osnova demokracije ne more biti podaljšek politikantstva, meni. Sara Sveti Sharan, predstavnica študentov, je vladi očitala, da so študentje med epidemijo potonili na socialno dno, ter zahtevala varno študijsko okolje brez trpinčenja in spolnega nadlegovanja.

Umetniška skupina Protestival je predstavila belo skulpturo ženske, poleg katere je 30 balonov simboliziralo vrednote protestnikov; omenimo le nekatere: svoboda govora, vladavina prava, kultura, umetnost, enakopravnost in socialna varnost.

https://twitter.com/kosmacg/status/1408498804022726661

Na omenjenem shodu je policija zabeležila 14 kaznivih dejanj zoper javni red in mir, pred začetkom shoda pa so se v bližini pojavili Rumeni jopiči s transparentom z drugačnim ideološkim predznakom kot protestnikov. Tudi ti so se znašli pod drobnogledom policije.