Drugačna resnica o "najprestižnejši ruski univerzi v Kopru", kot nam jo predstavlja vlada
Embed from Getty Images
V študijskem letu 2017/18 je bila v sklopu Univerze na Primorskem, z uvedbo magistrskega programa ekonomije in financ, ustanovljena podružnica Moskovske državne univerze Lomonosov, prve znotraj Evropske unije.
Slovenska vlada je zanjo namenila pol milijona evrov, pri tem pa opletala s superlativi o "najprestižnejši ruski univerzi" in izjemni zaposljivosti njenih diplomantov. Za Slovenijo naj bi bila čast, da so se Rusi odločili prav za nas.
Če si boste lahko privoščili študij, boste po opravljenem programu v angleščini pridobili dvojno diplomo: Univerze na Primorskem in Moskovske državne univerze, možne pa bodo tudi študijske izmenjave v Moskvo.
A prava resnica je še enkrat več drugačna, kot nam jo slika vlada. Res gre za staro, a nikakor ne več najprestižnejšo rusko univerzo. Obenem pa je študij na slovenski podružnici mnogo dražji kot na njeni fakulteti v Moskvi.
Namesto tega bi se visokošolsko sodelovanje med državama lahko začelo pri priznanavanju predmetov, ki jih študentje ruščine z ljubljanske Filozofske fakultete opravijo na študentski izmenjavi v Rusiji.
Koprska podružnica Moskovske državne univerze je njena edina v Evropski uniji, saj se ostale v glavnem nahajajo v državah nekdanje Sovjetske zveze: v Kazahstanu, Uzbekistanu, Azerbajdžanu, Armeniji in Tadžikistanu. Poleg tega ima podružnico še v Sevastopolu na Krimu.
Pobuda baje prišla s strani Slovenije, ki je za pričetek delovanja podružnice in programa v letu 2017 namenila 500.000 evrov. Cilj programa je okrepiti gospodarske odnose med Rusijo in Slovenijo in izobraziti kader, ki bo pripravljen za delo na ruskem trgu.
Letna šolnina stane 7000 evrov, kar je približno 1.500 evrov več, kot če bi se na študij Moskovske šole ekonomike (fakulteta znotraj omenjene univerze, preko katere bodo študentje pridobili dvojno diplomo) odpravili v Rusijo (letna šolnina stane tam 380 000 rubljev oz. slabih 5.500 evrov). Fakulteta za menedžment UP sicer zatrjuje, da se bo ustanovil gospodarski sklad, ki bo zagotavljal štipendiranje študentov.
Moskovska državna univerza Lomonosova svojo prestižnost naslanja na tradicijo in dejstvo, da je z letnico ustanovitve 1755 najstarejša v Rusiji. Ponaša tudi z enajstimi Nobelovimi nagrajenci.
Toda še posebno od razpada Sovjetske zveze so se v ruski akademski sferi pojavile nove institucije, ki sicer (še) nimajo velike tradicije priznanih akademikov, a se kljub temu bolje uvrščajo na svetovnih lestvicah univerz.
Denimo leta 1992 ustanovljena Višja šola ekonomike, ki je prav tako državna univerza s podružnicami po drugih večjih ruskih mestih.
Moskovska državna univerza se je leta 2017 uvrstila na 108. mesto na svetu. Najboljša je na področju lingvistike, 13. Seveda jezikoslovje ni pokazatelj kvalitetnega programa na področju ekonomije, financ ali menedžmenta.
Omenjena mlajša, a v Rusiji že prestižnejša Višja šola ekonomike se je na področju ekonomije leta 2017 uvrstila na 62. mesto, za prihajajoče leto se ji obeta še višje povzpetje po lestvici, medtem ko se je Moskovska državna univerza v istem letu uvrstila na 101. mesto. In čeprav je Moskovska univerza pridobila nekaj več točk pri akademskem ugledu programa, jo Višja šola ekonomike zdaleč, kar za dvajset točk, prekaša pri citiranju akademskih prispevkov.
Poglejmo še ugled programov menedžmenta: pri njih je na svetovni lestvici Višja šola ekonomike leta 2017 pristala na 151. mestu, Moskovska državna univerza pa na 251. Višja šola ekonomike najstarejšo rusko univerzo ponovno prekaša po citiranju publikacij, tokrat za kar 49 točk, pri teh programih pa jo je prekašala tudi na ravni akademskega ugleda.
In če primerjamo še sodelovanje omenjenih ruskih univerz s tujimi univerzami na področju ekonomije: Moskovska šola ekonomike ima dvojno diplomo z Univerzo na Primorskem, medtem ko ima Višja šola ekonomike več programov z dvojno diplomo na področju ekonomije in financ z Univerzo Humboldt v Berlinu, z Univerzo v Luksemburgu, London School of Economics, University College London in ameriško univerzo Georgea Masona, če jih omenimo zgolj nekaj.
Pisalo se je o izjemni zaposljivosti alumnov prestižne Moskovske državne univerze, ki naj bi bil na tretjem mestu, takoj za "Stanfordom in Oxfordom". Seveda obstajajo različni kriteriji, a po QS World University Rankings jima je kar daleč za petami: medtem, ko je Stanford na prvem in Oxford na osmem mestu, je v letu 2017 Moskovska državna univerza pristala na 111. mestu.
V študijskem letu 2017/18 je bila v sklopu Univerze na Primorskem, z uvedbo magistrskega programa ekonomije in financ, ustanovljena podružnica Moskovske državne univerze Lomonosov, prve znotraj Evropske unije.
Slovenska vlada je zanjo namenila pol milijona evrov, pri tem pa opletala s superlativi o "najprestižnejši ruski univerzi" in izjemni zaposljivosti njenih diplomantov. Za Slovenijo naj bi bila čast, da so se Rusi odločili prav za nas.
Če si boste lahko privoščili študij, boste po opravljenem programu v angleščini pridobili dvojno diplomo: Univerze na Primorskem in Moskovske državne univerze, možne pa bodo tudi študijske izmenjave v Moskvo.
A prava resnica je še enkrat več drugačna, kot nam jo slika vlada. Res gre za staro, a nikakor ne več najprestižnejšo rusko univerzo. Obenem pa je študij na slovenski podružnici mnogo dražji kot na njeni fakulteti v Moskvi.
Namesto tega bi se visokošolsko sodelovanje med državama lahko začelo pri priznanavanju predmetov, ki jih študentje ruščine z ljubljanske Filozofske fakultete opravijo na študentski izmenjavi v Rusiji.
Koprska podružnica Moskovske državne univerze je njena edina v Evropski uniji, saj se ostale v glavnem nahajajo v državah nekdanje Sovjetske zveze: v Kazahstanu, Uzbekistanu, Azerbajdžanu, Armeniji in Tadžikistanu. Poleg tega ima podružnico še v Sevastopolu na Krimu.
Pobuda baje prišla s strani Slovenije, ki je za pričetek delovanja podružnice in programa v letu 2017 namenila 500.000 evrov. Cilj programa je okrepiti gospodarske odnose med Rusijo in Slovenijo in izobraziti kader, ki bo pripravljen za delo na ruskem trgu.
Letna šolnina stane 7000 evrov, kar je približno 1.500 evrov več, kot če bi se na študij Moskovske šole ekonomike (fakulteta znotraj omenjene univerze, preko katere bodo študentje pridobili dvojno diplomo) odpravili v Rusijo (letna šolnina stane tam 380 000 rubljev oz. slabih 5.500 evrov). Fakulteta za menedžment UP sicer zatrjuje, da se bo ustanovil gospodarski sklad, ki bo zagotavljal štipendiranje študentov.
Tradicija = kvaliteta?
Moskovska državna univerza Lomonosova svojo prestižnost naslanja na tradicijo in dejstvo, da je z letnico ustanovitve 1755 najstarejša v Rusiji. Ponaša tudi z enajstimi Nobelovimi nagrajenci.
Toda še posebno od razpada Sovjetske zveze so se v ruski akademski sferi pojavile nove institucije, ki sicer (še) nimajo velike tradicije priznanih akademikov, a se kljub temu bolje uvrščajo na svetovnih lestvicah univerz.
Denimo leta 1992 ustanovljena Višja šola ekonomike, ki je prav tako državna univerza s podružnicami po drugih večjih ruskih mestih.
Dobri v lingvistiki, v ekonomiji pa bolj tako ...
Moskovska državna univerza se je leta 2017 uvrstila na 108. mesto na svetu. Najboljša je na področju lingvistike, 13. Seveda jezikoslovje ni pokazatelj kvalitetnega programa na področju ekonomije, financ ali menedžmenta.
Omenjena mlajša, a v Rusiji že prestižnejša Višja šola ekonomike se je na področju ekonomije leta 2017 uvrstila na 62. mesto, za prihajajoče leto se ji obeta še višje povzpetje po lestvici, medtem ko se je Moskovska državna univerza v istem letu uvrstila na 101. mesto. In čeprav je Moskovska univerza pridobila nekaj več točk pri akademskem ugledu programa, jo Višja šola ekonomike zdaleč, kar za dvajset točk, prekaša pri citiranju akademskih prispevkov.
Poglejmo še ugled programov menedžmenta: pri njih je na svetovni lestvici Višja šola ekonomike leta 2017 pristala na 151. mestu, Moskovska državna univerza pa na 251. Višja šola ekonomike najstarejšo rusko univerzo ponovno prekaša po citiranju publikacij, tokrat za kar 49 točk, pri teh programih pa jo je prekašala tudi na ravni akademskega ugleda.
Res tretja na svetu po zaposljivosti?
In če primerjamo še sodelovanje omenjenih ruskih univerz s tujimi univerzami na področju ekonomije: Moskovska šola ekonomike ima dvojno diplomo z Univerzo na Primorskem, medtem ko ima Višja šola ekonomike več programov z dvojno diplomo na področju ekonomije in financ z Univerzo Humboldt v Berlinu, z Univerzo v Luksemburgu, London School of Economics, University College London in ameriško univerzo Georgea Masona, če jih omenimo zgolj nekaj.
Pisalo se je o izjemni zaposljivosti alumnov prestižne Moskovske državne univerze, ki naj bi bil na tretjem mestu, takoj za "Stanfordom in Oxfordom". Seveda obstajajo različni kriteriji, a po QS World University Rankings jima je kar daleč za petami: medtem, ko je Stanford na prvem in Oxford na osmem mestu, je v letu 2017 Moskovska državna univerza pristala na 111. mestu.
Zadnje objave
Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?
27. 4. 2026 ob 19:24
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Zvesto srce in delavna ročica ter dvoličnost človeške pare
27. 4. 2026 ob 12:00
Varuhi revolucionarne dediščine danes praznujejo, a ni jasno, česa se spominjajo
27. 4. 2026 ob 8:35
Cene goriv bodo spet višje
27. 4. 2026 ob 6:42
Kaj se gre Svoboda?
27. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
4 komentarjev
kdorkoli
Levuharija oziroma boljševizem je katastrofa za vsako državo, kjer se zaredi - pameti je konec, laž, prevara in lopovščina zavladata.
Pod Alpami se v zadnjih osemdesetih letih nismo iz svoje zgodovine naučili nič, čisto nič.
Zato smo si za vse krivi sami.
Tudi za tisto, kar še pride, kajti vse se plača, vse se vrača...
baubau
to bo nova fspn oz.kovačnica pravih kadrov...
Kraševka
Nejo, Erjavec jim že odpira vrata.
Ubogi Slovenski upokojenci, ki mislijo, da se Erjavec bori za penzioniste. On se bori le za svoje KORISTI. Koliko izobraženih diplomantov, mora iskati delo v TUJINI. Kje se bodo lahko zaposlili študentje, ki bodo sami plačevali za študij na Ruski univerzi? Ali jim bo Rusija nudila zaposlitev ?
Erjavec je podpisal pogodbo s Patrijo, pa ni bil obtožen. Sedaj hodi največ v Rusijo, in ker verjetno rad kaj dobi v žep, pač verjetno tudi lobira za Rusijo.
Jernej
Kdaj bodo k nam prišli ruski svetovalci in inšpektorji, kakor so bili takoj po 2. vojni do informbiroja?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.