Drogiranje otrok s sedenjem pred televizijo, računalniki in pametnimi telefoni

Današnji otroci odraščajo obkroženi z ekrani, ki vodijo v takšne in drugačne (virtualne) svetove.

Ti so prenosni in takoj na voljo tudi že zelo majhnim otrokom. Zato je Ameriška akademija za pediatrijo posodobila smernice, namenjene pediatrom in družinam glede omejevanja uporabe zaslonske tehnologije pri otrocih, saj jim čepenje pred ekranom škoduje. 

Leta 1970 so otroci redno začeli gledati televizijo pri štirih letih, današnji otroci se s televizijo in drugimi zaslonskimi mediji srečajo pri štirih mesecih, je ugotovila ameriška akademija za pediatrijo, ki zato odsvetuje uporabo medijev za otroke, mlajše od 18 mesecev (izjema je uporaba videoklepeta), staršem otrok, ki želijo z mediji seznaniti otroke med 18. in 24. mesecem pa svetujejo, naj ob gledanju vsebin otroke spremljajo, za otroke od 2. do 5. leta pa priporočajo gledanje v ekran največ 1 uro na dan. Ob tem opozarjajo, da je za razvoj in zdravje otroka bolje, da se s tovrstnimi mediji v rani mladosti ne sreča, močan zgled pri tem pa so njegovi starši.

"Če otrok preživi veliko časa ob računalniku ali telefonu, je podobno, kot da bi bil na drogi," je v intervjuju za MMC dejal predavatelj na Pedagoški fakulteti v Kopru, Ranko Rajović, ki je poudaril, da je pomembna prav meja, ki jo morajo znati postaviti starši.

Mnogi starši se zavedajo, da zaposlitev otrok s telefonom, računalnikom, tablico ali televizijo, ni dobra, a jo pogosto uporabijo kot izhod v sili, da otroka zaposlijo. Enega boljših vpogledov v škodljivost tovrstne tehnologije je pred leti za evroposlance pripravil dr. Aric Sigman. Njegovo predavanje je povzeto v članku The Impact Of Screen Media On Children: A Eurovision For Parliament.

Veliko tveganje

Sigman trdi, da vpliv gledanja v ekran na majhne otroke ostane za vse življenje. Izpostavljenost ekranom pri otrocih do drugega leta pomeni slabši uspeh v šoli, uživanje nezdrave hrane ter končno večji indeks telesne mase. Med drugim in četrtim letom povečana izpostavljenost televiziji celo zavira razvoj, povzroča težave s spanjem in veliko večje tveganje za razvoj mnogih bolezni.

Tako ne glede na druge dejavnike čepenje pred ekranom pomeni povečanje tveganja za previsoko raven holesterola, debelost, srčno-žilne bolezni, diabetes in tudi smrt.

Z gledanjem televizije sta, kot navaja članek, povezani tudi zmanjšana gibčnost in mišičnost sodobnih otrok, ki imajo iz enakega razloga tudi manj družabnih stikov, so bolj miselno zaostali in imajo več težav z duševnim zdravjem, posebej še z depresijo in osamljenostjo.

Šibkejši in zaostali?

V zadnjih dvajsetih letih so družabni stiki upadali, medtem ko so kontakti z zaslonom naraščali, je poslancem pojasnil dr. Sigman. Ravno pred letom 2000 je življenje postalo dobesedno virtualno: ljudje so več časa preživeli pred zaslonom kot pa v odnosu z drugimi ljudmi.

Otroci v Zahodni Evropi in ZDA pred ekrani preživijo približno šest ur dnevno, kar je polovica časa, ko so budni. Njihovi starši pred ekrani preživijo v povprečju devet ur dnevno – pa menijo, da so svojim otrokom pri uporabi ekranske tehnologije dober zgled, je dejal dr. Sigman.

Slonenje pred ekranom ima vpliv tudi na sposobnost razmišljanja oz. kognitivne sposobnosti ne samo otroka, ampak tudi kasneje mladostnika. 14-letniki so danes na stopnji mišljenja 12-letnikov pred 30 leti.

Mladi so sicer sposobni vedno hitrejše obravnave informacij, a na bolj površinski ravni, ki ne spodbuja globokega in detajlnega načina ravnanja z informacijami, še navaja članek.