Dr. Tina Bregant, predsednica SLS: »Mi kot državljani moramo misliti s svojo glavo.«

Foto: Jaka Krenker

Slovenska ljudska stranka je dejansko stranka, brez katere demokracija v Sloveniji ne more obstajati v vsej polnosti in v vsej svoji živosti. – Zelo jasno je, da so se naši kmetje razdrobili, našli so vsak neko svoje okolje; drži sicer, da jih je kar nekaj v SDS. – Želim si, da ta pozornost, ki je je SLS deležna, pride z dobrim delom, ne pa z zdrahami, saj zdraharstvo, klevetanje, pranje umazanega perila ni nekaj, kar bi si kdorkoli od nas želel. 

Tokratna gostja podkasta Vroča tema je bila dr. Tina Bregant, nova predsednica Slovenske ljudske stranke, ki so jo za to funkcijo izvolili na aprilskem kongresu, potem ko sta protikandidata Nina Strah in Marko Balažic tik pred zdajci odstopila. Nekdaj etablirana parlamentarna stranka, danes močna le še na podeželju in v lokalni politiki, z Bregantovo naskakuje nov poskus vrnitve v državni zbor, v katerem je ni vse od leta 2014.  

Zakaj se je zdravnica odločila za vodenje politične stranke in kako lahko združi obe vlogi ob skrbi za družino in tri otroke, sta bili eni prvih vprašanj za tokratno sogovornico. Del javnosti ji je očital, da za njeno kandidaturo stojita brata Podobnik, njena protikandidatka pa naj bi bila v senci Petra Gregorčiča. Tina Bregant v podkastu odgovori na vse te špekulacije in tudi očitke nekdanjega kandidata za evropskega poslanca, da je bila vnaprej izbrana za predsednico, saj da je le tako lahko potovala na kongres Evropske ljudske stranke v Valencio.  

Bregantova je spregovorila tudi o morebitnem povezovanju na desni sredini, o receptu za oživitev SLS na parlamentarni ravni, razlogih za klavrn propad projekta Povežimo Slovenijo in njeni vlogi v tretji Janševi vladi na ministrstvu za zdravje. Še danes jo nekateri lovijo za besede, da je v času kovida ljudem svetovala, naj tudi pri teku v gozdu uporabljajo masko. Vzeto je bilo iz konteksta, se danes nasmehne iskriva sogovornica.  

Predhodnica SLS, Slovenska kmečka zveza, je pred dnevi praznovala 37-letnico svoje ustanovitve. Je Slovenska ljudska stranka, ki jo vi prevzemate, še naslednica te stranke, ki se je borila za pravice kmetov? 

Bila je prva demokratična stranka po drugi svetovni vojni, pri čemer ne smemo pozabiti tudi na celotno zgodovino Slovenske ljudske stranke, ki sega pravzaprav še pred drugo svetovno vojno. Tudi z doktorjem Korošcem, ki je imel izjemno pomembno vlogo. Mislim, da je Slovenska ljudska stranka dejansko stranka, brez katere demokracija v Sloveniji ne more obstajati v vsej polnosti in v vsej svoji živosti. Slovenska ljudska stranka je bila sicer tradicionalno ravno preko Slovenske kmečke zveze stranka kmetov. Veste pa, da kmetje vseeno potrebujejo ne samo zdravo kmečko pamet, ampak tudi svojo upornost. Znan je tudi rek Ivana Omana, ki je nekoč javno vprašal, ali morajo res kmetje samo ubogati. Ne, kmetje morajo tudi misliti s svojo glavo in tudi mi, kot državljani, moramo misliti s svojo glavo. 

Imamo šest, sedem nevladnih kmečkih organizacij, ki se borijo za svoje pravice, ampak slišati je, da čeprav ministrica Mateja Čalušić ne izpolnjuje svojih obljub, ni revolta, ni protestov. Kje so kmetje, zakaj jih ni? 

No, jaz sicer mislim, da kmetje s svojimi traktorji dejansko lahko ustavijo marsikaj. Ko ste me ravno vprašali, katera stranka jih zastopa, vas bom vprašala nazaj: Ali vidite kakšno drugo stranko, ki morda podpira kmete? Vidite kakšno drugo, ki je zelo močna na tem področju? 

Nekaj jih je, ki se vsaj na glas borijo za njihove pravice. Recimo SDS in NSi. 

Zelo jasno je, da so se naši kmetje razdrobili. Našli so vsak neko svoje okolje; drži sicer, da jih je kar nekaj v SDS, zlasti v zadnjem času. Mislim pa, da je tukaj ključno sodelovanje ljudi z enakimi vrednotami. Gotovo vrednote kmeta niso vrednote, ki jih zastopa sedanja vladna koalicija, Svoboda ali Levica. Tako da je s tega vidika popolnoma jasno, da imajo kmetje gotovo svojega sogovornika bolj na tej sredini in desno od sredine – tudi zaradi teh tradicionalnih vrednot.  

Vrednote kmeta niso vrednote, ki jih zastopa sedanja vladna koalicija, Svoboda ali Levica. 

V SDS imajo zdaj predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki je pomembna institucija, ki jo je SLS v zadnjem času izgubila. 

Ja, ampak pomembne so naše vrednote, kaj mi zastopamo in kaj tudi počnemo. Mislim, da je skrajni čas, da v Sloveniji namesto tega parceliranja in iskanja zelo ozkih niš začnemo delati tisto, kar je dobro za naše državljanke in državljane. Mogoče je najbolj boleče to, da se Slovenska ljudska stranka že toliko časa ni pojavila kot zelo pomemben igralec znotraj parlamenta. To je gotovo tisto, kar bo treba spremeniti. Verjetno ni naključje, da so se volivci zato odločili tudi za druge opcije. Zame kot za nekoga, ki je nekoliko mlajši, ki je ženska, ne nazadnje sem prva predsednica na čelu te stranke, je pomembno, da je v Slovenski ljudski stranki prišlo do premisleka in ugotovitve, da je res treba narediti nekaj novega, da potrebujemo nov zagon, da pridemo v parlament. 

Ta diskrepanca med lokalnimi volitvami in državnozborskimi volitvami je res nenavadna. Slovenska ljudska stranka ima veliko mrežo, infrastruktura obstaja, imate veliko županov, ampak na državnozborskih volitvah pa tega preboja ni. Kakšna je vaša vizija? 

Poglejte, do rednih volitev – če bodo redne – je manj kot leto dni (če bodo pa predčasne, pa še manj časa). To se pravi, da bi mi pravzaprav morali delati na kampanji že včeraj, ne šele danes. Sama sem bila državna sekretarka med kovidom. Spomnite se, da smo takrat velikokrat rekli, da gre za paralizo z analizo. Marsikdo se ni bil zmožen hitro odzvati, ker je zelo veliko analiziral, zelo veliko razlagal, vendar na koncu ni bilo prave odločitve. Strinjam se, da je treba pogledati, kaj se je v zadnjem času dogajalo. Imate pa prav, na terenu imamo mrežo, to je nekaj, česar nima vsaka stranka, zlasti stranke novih obrazov. Na desni je potrebna ohranitev in okrepitev te lokalne mreže. Zakaj pride do te diskrepance? Sami ste v vprašanju prej omenili, da smo bili deležni medijske pozornosti, vendar smo bili deležni medijske pozornosti ne toliko v javnih medijih kot v nekih relativno obskurnih, neznanih medijih, ki se še postavljajo, ki v bistvu še iščejo svoje mesto v medijskem prostoru.  

Foto: Jaka Krenker

Ampak oddaja Ura resnice z Bojanom Požarjem ni ravno obskurna oddaja, ljudje jo spremljajo, ima svojo bazo.  

Tako je, ima svojo bazo, vendar to ni tista medijska scena, ki jo ima vsak od nas v svojem domu. Ko prižgeš televizijo – RTV Slovenija, prvi program. Ne glede na to, ali ljudje to gledajo ali ne, je dejstvo, da je to televizija, ki jo mi plačujemo z brezprizivnim prispevkom. 

Ampak treba se je prilagajati novim občinstvom in občinstva se selijo na splet.  

To pa drži in tukaj so tudi družbena omrežja, tako da bo v luči tega tudi nova medijska zakonodaja izjemno pomembna. Verjetno ni naključje, da se je sedanja vlada spravila ravno nad medije. Želim si, da bi si Slovenska ljudska stranka izborila medijsko pozornost tudi v teh večinskih medijih, ki so dostopni vsakomur.  

Verjetno ni naključje, da se je sedanja vlada spravila ravno nad medije. Želim si, da bi si Slovenska ljudska stranka izborila medijsko pozornost tudi v teh večinskih medijih. 

Na kakšen način to lahko naredite? 

Želim si, da ta pozornost pride z dobrim delom, ne pa z zdrahami. Zdraharstvo, klevetanje, pranje umazanega perila, to ni nekaj, kar bi si kdorkoli od nas želel. Upam, da bodo mediji prepoznali, v čem smo dobri, v čem je tista naša prava vrednost. Ne nazadnje, te obeležitve 12. maja, ki smo jo imeli v hotelu Union – sama nisem zasledila, da bi se pojavila v kakšnem od javnih medijev. Pa bi bilo prav, da bi se ... Ne zaradi mene, ampak zaradi naših prednikov, ki so marsikaj naredili, da smo pravzaprav dobili ne samo Slovenijo, ampak da smo danes tukaj. Ko bo naša Slovenija, naše državljanke in državljani prepoznali, da stati na ramenih velikanov pomeni res videti dlje. Gospod Oman, doktor Pučnik, doktor Zagožen – to so vse ljudje, ki so nekako kar pozabljeni, pa bi bilo prav, da se jih večkrat spomnimo, da bi se tudi naši otroci o tem učili.  

Stranka je v desetih letih zamenjala več predsednikov, recepta za uspeh ni. Kakšen je vaš recept? 

Če vam to povem, bo to naredil nekdo drug (smeh), tako da vsega vam ne bom izdala. Vsekakor pa imate prav, ta stranka je zamenjala ogromno predsednikov. Reči, da so vsi predsedniki delali slabo, bi bilo zelo narobe. Vsak je imel nekatere dobre lastnosti in nekatere slabe. Ampak šteje rezultat, ni bilo uvrstitve v parlament. Šteje tudi to, kakšno je vzdušje znotraj stranke. Moram reči, da so mi po izvolitvi čestitali zelo različni ljudje. Celo sama sem bila presenečena, ker so se oglasili ljudje tudi iz javnega življenja, za katere nisem pričakovala, da mi bodo čestitali. 

Ena teorija je bila, da je z urbanizacijo nekako izginjala vaša volilna baza.  

Kaj pa vem, saj veste, da sem jaz pripeljala Slovensko ljudsko stranko nazaj v mestni svet Ljubljane. Ljubljana kot taka, ne glede na to, da je glavno mesto s skoraj 300.000 prebivalci ... sem se selijo tudi ljudje iz kakšne druge občine, vključno s tistimi z bolj kmečkimi, podeželskimi koreninami. Trenutno največja afera, ki jo imamo v Ljubljani – pa ne bom rekla samo afera, to je pravzaprav fiasko stoletja – je gradnja kanala C0. Poteka čez kmetijska zemljišča v Ljubljani. Tukaj so se kmetje, lastniki teh zemljišč, zelo ostro postavili, tako za svojo mehanizacijo kot s svojimi lastnimi telesi. Prav kanal se mi zdi ena takšna zgodba, kjer smo skupaj stopili ljudje ne glede na strankarsko pripadnost. Seveda bom kot predsednica SLS, ki sem pripeljala SLS ponovno v mestni svet, aktivna na tem področju. Sem tudi zdravnica in zdravniki smo tukaj ostro nastopili proti temu okoljskemu kriminalu. Kanal C0 se mi zdi izjemno simptomatičen in kaže, kako se moramo aktivirati in kako stopiti skupaj.  

Trenutno največja afera, ki jo imamo v Ljubljani – pa ne bom rekla samo afera, to je pravzaprav fiasko stoletja – je gradnja kanala C0. 

Ko ste ravno omenjali mestni svet, nedavno je odmevala odločitev ustavnega sodišča, da je ljubljanska občina postopala nezakonito, ko je prekategorizirala poljske poti na zasebnih zemljiščih kmetov v javne ceste. Kakšen bo epilog? 

Epilog gotovo bo, ker ne verjamem, da bodo ljudje gledali stran. Ne mislim na Ljubljančane in Ljubljančanke, temveč na vse Slovence. Tukaj se ponovno vračava na to, kar ste me vprašali: urbano – ruralno okolje. Veste, Ljubljana je postavila pravzaprav precedens za ravnanje na ravni Slovenije. Kot ste sami rekli, prekvalificiranje poljskih poti, ki pripadajo kmetom, podržavljanje, odstranjevanje kmetov z njihove zemlje je treba ustaviti. Upam, da naša pravna država še deluje, da nam jo bo uspelo obraniti. Seveda, pravna država se pa brani na vseh ravneh, ne samo od spodaj navzgor, ne samo od naju kot državljanov ali pa kmeta, ki brani svojo zemljo, pač pa do najvišjih, do ustavnega sodišča, in če hočete, tudi evropskega sodišča. Tukaj se mi zdi, da smo v zadnjem času bili priča nekaterim zdrsom. 

A ima zdravnik čas biti še politik? 

Veste, kako je, meni ljudje velikokrat rečejo: Joj, a ni škoda, taka dobra zdravnica, vas je pa škoda za politiko ... Zdaj vas pa jaz nazaj vprašam: Koga pa ni škoda za politiko? FDV-jevca? Morda barabe? Koga ni škoda za politiko? Politika v resnici deluje na vseh ravneh. Kaj se otroci učijo v šolah? To določa politika.  

Koga ni škoda za politiko? Politika v resnici deluje na vseh ravneh. Kaj se otroci učijo v šolah? To določa politika.  
Foto: Jaka Krenker

To že, ampak vprašanje je šlo bolj v smeri, ali boste vi kot zdravnica imeli čas biti še političarka. Če želi SLS priti v parlament, bo zahtevala veliko angažmaja. 

Kdo pa mislite, da postavlja politike javnega zdravja? Sama sem bila vedno vpletena v to. Z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje sem bila zelo aktivna v programih obremenjujoče izkušnje otrok v otroštvu, zakona, ki je obravnaval tudi nasilje, projekta Recimo ne nasilju. V resnici se zdravnik srečuje tudi z javnozdravstvenimi politikami in se aktivira. In prav je, da se aktivira kot strokovnjak. Razumem pa, da me sprašujete prav glede operativnih stvari, koliko bom lahko na terenu, če bom dopoldne v ambulanti, popoldne pa nekje na terenu. Zdravniške službe gotovo ne bom pustila. Biti zdravnik ni samo poklic, to je poslanstvo. Če greva pa čisto tehnično, za ohranitev licence je treba zadržati določeno kvoto, tj. vsaj 20 odstotkov zaposlitve, imeti določene točke, tudi kar se tiče izobraževanja, predavanj ... to pa vse počnem. Moram reči, da sem malo hiperaktivna, kar ljudje lahko sklepajo (smeh). Že iz tega, kaj vse sem dosegla v življenju, ne nazadnje ima malo zdravnikov dve specializaciji in doktorat iz tretjega področja, hkrati družino, tri otroke, tako da imam zelo veliko energije.  

Zato vas sprašujem, ali vam bo ostal čas za SLS, za nek resen angažma na terenu. 

Boljše vprašanje je, ali mi bo ostal čas zame, da ne bom pregorela. To se mi zdi bolj relevantno vprašanje in tukaj bom potrebovala dejansko pomoč vseh naših članov v SLS, zlasti v naših odborih, kjer bo treba imeti res eno tako demokratično vodenje, kjer bo vsak od nas prispeval svoj kamenček v mozaik. SLS ima to mrežo, zmožnost zgraditi močno varnostno mrežo okoli naših volivcev in upam, da bomo dejansko to uspeli skupaj.  

Ali lahko vi kot zdravnica nagovorite kakšna nova občinstva? Bi lahko nagovorili zdravnike, recimo v luči medijske vojne in tega, kar počne ta Golobova vlada? 

Naši zdravniki so organizirani v različne sklope, od na primer sindikalnih, Fidesa, do drugih. Jaz sem gotovo najbolj podkovana na področju zdravstva, o tem ni nobenega dvoma; tudi v zdravstvenih sistemih. So pa tukaj še druge teme. Meni se zdi izjemno pomembno, da imamo v stranki tudi strateški svet, imamo ljudi, ki so že dlje aktivni v politiki, imamo program, ki ga bomo določili skupaj, ne samo jaz sama. Tukaj je več področij. Gotovo so pa naše teme zdravstvo, tudi šolstvo, kmetijstvo. Ne nazadnje gospodarstvo; brez dobrega gospodarstva lahko pozabimo na javno zdravstvo in javno šolstvo. Gospodarstvo je zadušeno s takšnimi in drugačnimi davki. Gospodarstvo, ki ni spodbujeno k ustvarjalnosti, k dodani vrednosti, ne prosperira. Potem zmanjka denarja v tej proračunski vreči, manj je prispevkov, ne glede na to, da so kar naenkrat zelo visoki. Začne se nam dogajati to, kar vidimo zdajle.  

Gospodarstvo je zadušeno s takšnimi in drugačnimi davki. Gospodarstvo, ki ni spodbujeno k ustvarjalnosti, k dodani vrednosti, ne prosperira. 

Če bi vi pripeljali SLS v državni zbor, sklepam, da bi vas zanimalo mesto zdravstvene ministrice. 

Gotovo, pri čemer mislim, da so na voljo še kakšna druga mesta. Mi imamo dovolj ljudi, da lahko zapolnimo nekaj ministrstev. Gotovo je tukaj tudi kmetijstvo. Verjetno deloma tudi šolstvo. In seveda tudi gospodarstvo. Razumevanje, da je recimo zdravstvo zajedavec gospodarstva, sploh ne drži. Zdravstvo kot táko zelo pomembno prispeva k BDP celotne države. Zdravstvo je v nekem segmentu tudi gospodarska dejavnost. Ne samo zaradi stvari, povezanih z zdravili in razvojem. Imamo Krko, na primer, ki je naša, zdravstvo tudi zaposluje en velik del prebivalstva, zlasti ženske populacije, od medicinskih sester do zdravnikov.  

Ko govoriva o drugih strankah na desni sredini, ki so nastale, denimo Fokus in Demokrati … Ste konkurenca drug drugemu ali vidite priložnost za sodelovanje? Je morda to sodelovanje celo edina možnost? 

Sem zdravnica in sem navajena delati v timu. V zdravstvu vemo, da če tim ne deluje, imaš lahko vrhunskega strokovnjaka, pa če ta vrhunski strokovnjak, recimo operater, kirurg, ne bo poslušal tiste sestre, ki je opazila, da se je dvignil tlak, gre lahko izjemno narobe. Mislim, da je tudi v politiki čas za sinergijo, za sodelovanje. Temu sem absolutno naklonjena, saj ta konfrontacija znotraj desne strani ni produktivna. Mislim, da nas je to vedno teplo in da je čas za združevanje. Imamo podobne vrednote, se pa med seboj razlikujemo in tukaj bo vsak gotovo nagovarjal svojo volilno bazo. Sama si želim poseganja tako na sredino kot tudi nekoliko na levo. Ne nazadnje so v naši stranki tudi krščanski socialisti. Sama bom kot zdravnica, kot tista, ki sem vedno delala z najbolj ranljivimi, z invalidi, otroki, vedno ohranila to socialno noto. Seveda pa nas skupne vrednote združujejo z drugimi. 

Mislim, da je tudi v politiki čas za sinergijo, za sodelovanje. Temu sem absolutno naklonjena, saj ta konfrontacija znotraj desne strani ni produktivna. 

(D 201: 32-35)

Celoten pogovor z dr. Tino Bregant si lahko ogledate na spletnem portalu Domovina ali na Youtubu. 
Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike