Dr. Roman Globokar je profesor moralne teologije na Teološki fakulteti in rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani. V včerajšnjem intervjuju nam je opisal stanje v semenišču, potek formacije bodočih duhovnikov in svoje stališče glede afere Rupnik.
V današnjem, drugem delu intervjuja je nakazal smer, kje naj sodobni kristjan najde mesto v vse bolj sekularizirani družbi, spregovoril o tem, zakaj je Cerkev nad vsako politično stranko in da si lahko dober kristjan ne glede na politično opredelitev. Pojasnil je tudi razloge za napetosti med "tradicionalisti" in "modernisti" v Katoliški cerkvi in nam ob prihajajočem božiču na srca položil nekaj globokih misli, ki naj pripravijo prostor resnični Luči.
Že od prvega decembra je vse okrašeno z lučkami in prazniki so se močno sekularizirali. Kje, na kakšen način naj kristjan praznuje? Da presežemo zgolj zunanji blišč …
Zdi se mi, da imajo lučke neko lepo simboliko. Tema se daljša in v to temo mi prižigamo luč. Lepo bi bilo, da bi se prižiganje lučk dogajalo postopoma. Da bi se najprej bolj zavedali svoje teme, svoje ranljivosti, krhkosti, tudi svoje grešnosti in nemoči. Prihaja Luč, ki bo osvetlila to naše življenje. Ta svetloba bo mogoče še bolj ali pa bolj natančno razkrila, kaj je skrito v naši temi, kje je naš greh, kje so naše šibke točke. Ker pa je ta naša tema razsvetljena z Lučjo, bomo lahko napredovali, zrasli, bomo odrešeni zla in greha. Luč, ki predstavlja Kristusa, nas odrešuje naših grehov in slabosti. To je lepa simbolika, ki je v utripu vsakdanjega življenja danes seveda v marsičem poplitvena. Treba se je potruditi, da ne nasedemo na instant rešitve, da je vse lepo, vse prijetno, vse zbuja neke dražljaje ugodja, površinskega veselja v nas, ne prodremo pa v globine našega bivanja in se ne zavedamo ne svojih temin ne odrešilne moči Luči.
To, kar je pomembno za kristjana, je, da dojame ob koncu leta ta čas pred božičem kot priložnost za notranjo inventuro. Dobro je, da pogledamo vase, kje smo v odnosu do Boga, do drugih ljudi, kam v naše življenje bomo postavili jaslice. Postaviti jih moramo tja, kjer je najbolj boleče, kjer je najbolj težko, kjer je največja »štala« pri nas. Tja jih moramo postaviti z živo vero: „Gospod, ti lahko narediš to moje stanje znosno. Tvoj prihod bo te težke stvari naredil take, da bom lahko s tem živel.“ To se mi zdi ključno sporočilo. Odrešenje ne pomeni, da zdaj ne bo več ničesar težkega. Ampak sedaj bom lahko s tem živel, ker vem, da mi Bog odpira pot življenja, da je življenje možno. Luč posveti v temo in prinese življenje, to se razvija naprej in postaja rodovitno.
Kje naj sodobni kristjan najde svoje mesto v družbi, v državi? Zdi se, da smo postali mlačni, pasivni in brez naboja. Vsaj v slovenski družbi …
Nasploh je v družbi preveč apatije, prepričanja, da se ne da spremeniti stvari. Zdi se mi, da je med kristjani še več tega. Velikokrat čakamo, da bo nekdo drug nekaj rešil. Govorimo si, da naj škofje že nekaj naredijo, z vrha naj nekaj rešijo … To, kar bi se moral vsakdo izmed nas vprašati, je, kaj konkretnega lahko jaz naredim v tem trenutku, da bi bilo naše skupno življenje boljše. Na mikro ravneh, na ravni sosesk in lokalnih skupnosti stvari velikokrat delujejo bolje. Ljudje vedo, kaj so njihove konkretne potrebe. Če potrebujejo vrtec, dom za ostarele … se celotna skupnost odloči in to naredi. Tam v glavnem ni nepremostljivih napetosti med političnimi strankami, ker vedo, da potrebujejo določeno stvar, ki bo služila skupnemu dobremu.
Govorimo si, da naj škofje že nekaj naredijo, z vrha naj nekaj rešijo … To, kar bi se moral vsakdo izmed nas vprašati, je, kaj konkretnega lahko jaz naredim v tem trenutku, da bi bilo naše skupno življenje boljše.
Če gledamo idejno, kakšno družbo si želimo, na kakšen način bomo delovali skupaj, recimo na področju vzgoje, socialnega varstva, na področju zdravstva, pa seveda opazimo določene konceptualne razlike. Odpira se več političnih opcij. Bomo podpirali bolj premožne in verjeli, da bodo ti dali še več družbi in bomo vsi zaradi tega imeli več? Ali bomo bolj podpirali uboge, socialno prikrajšane, da bi prišlo do večjega izenačenja v družbi? Če kritično presojamo oba glavna politična tokova, lahko rečemo, da ima liberalni model težavo, da pozabi na uboge, socialni model pa ima težavo, da si nekdo, ki je močnejši in sposobnejši, ne bo kar v nedogled prizadeval, da bo nadgrajeval svoj potencial, če od tega ne bo imel dodatnih koristi.
Rešitev se mi zdi v tem, da se po eni strani krepi zasebno iniciativo in se spodbuja, da tisti, ki ima več, lahko tudi več ustvari in mu to nekaj prinese, vendar mora po drugi strani družba skrbeti za to, da imajo vsi njeni člani zagotovljene enake pravice na področju šolstva, zdravstva in socialnega varstva. Kot kristjani smo lahko zagovorniki tako bolj liberalnega modela kot bolj socialnega, oboje je krščansko. Kar je za kristjana ključno, je prednostna skrb za uboge v družbi. To mora biti naše osnovno vodilo. Zaradi dediščine socializma, ki je bil socialen v smislu, da je želel čim bolj izenačiti ljudi z uravnilovko na različnih področjih in s tem tlačil navzdol zasebno iniciativo, se slovenski kristjani včasih bojimo biti bolj socialni. To tudi pogrešam pri tako imenovanih desnih strankah. Stranka ne more biti krščanska stranka, če nima v svojem prvem planu ubogih. To je ključno.
Foto: Jernej Prelac
To je bilo naslednje vprašanje. Kristjane se praviloma povezuje s slovensko desnico, velikokrat je videti, kot da se Cerkev sama povezuje z njo, in tudi stranke se same rade povezujejo s Cerkvijo, ko jo potrebujejo. Kako to preseči in se dvigniti nad to? Ker krščanstvo je vendar nekaj neskončno večjega kot neka politična stranka, katerakoli.
To ločevanje desnica-levica v Sloveniji je zelo vprašljivo. O tem je bilo že ogromno napisanega.
Skoraj bogokletno je, če rečeš, da je nekdo z leve politične sfere kristjan …
Enačiti, da je leva opcija proti Cerkvi, desna je pa za Cerkev, je nekaj, kar je popolnoma neustrezno. V drugih državah večinoma nimajo takih problemov. V Nemčiji imajo recimo krščanske demokrate, ampak tudi pri liberalcih in socialnih demokratih sodelujejo aktivni kristjani. In to ni sporno. Krščanski demokrati v Nemčiji so bili pravzaprav glavni zagovorniki socialne države. In to bolj socialne, kot jo pri nas zagovarja najbolj skrajna levica. Zato vidimo, da je to razlikovanje res neustrezno.
Pri nas se desnico povezuje s poudarjanjem slovenske samostojnosti, pripadnosti vrednotam slovenske pomladi, z malo večjim poudarkom na podpiranju gospodarstva, poudarjanjem osebne iniciative na različnih področjih. Te oznake so seveda legitimne, je pa težava, če so preveč ideološke in preveč vezane na določene osebe in določene zgodbe. Upam, da bo v prihodnosti politika res postala soočenje različnih konceptov, ki se pri nas žal še niso razvili.
V osnovi imamo v politiki temeljne koncepte. Eden je bolj socialni koncept, ki izpostavlja temeljni pomen socialne politike, drugi je bolj liberalen, ki v središče postavlja načela svobodnega trga, in tretji pol pa je bolj konservativen, ki poudarja pomen tradicije in narodne identitete. Trije poli, ki imajo tri različne rešitve za področje socialnega varstva, zdravstva, vzgoje, finančne in davčne politike itn. In te različne politične usmeritve se skozi obdobja korigirajo glede na to, katera rešitev je za stanje v družbi v določeni situaciji najbolj ustrezna.
V zrelih demokracijah naj bi se to dogajalo brez stalnih ideoloških obračunavanj in izključevanj. To bi bila normalna politika, ki bi zagotavljala tudi stabilnost temeljnih političnih struktur. Ne da vsaka vlada začne vsako stvar na novo. Za normalno delovanje države je nujno potrebna kontinuiteta temeljnih družbenih procesov.
Kje so sedaj tu katoličani?
Načelno so lahko povsod. Ključno je, da uveljavljaš evangeljske vrednote pri urejanju določenih izzivov v družbi. Nikjer v politiki ne boš v polnosti vsega uresničil. Zato se je treba vprašati, kje bom lahko na največji možni način (ker politika je umetnost možnega) uresničil to, kar me uči evangelij, kar je pogled Cerkve na posamezna družbena vprašanja. Seveda pa se delovanje kristjana v družbi ne konča znotraj političnega življenja. Imamo civilno družbo, ki jo pravzaprav res premalo razvijamo. In tisto, ki jo, jo razvijamo na preveč ideološki način. Civilna družba pomeni združevanje za dosego določenih interesov. Na primer, ko je šlo za financiranje zasebnih osnovnih šol, so se v civilno iniciativo povezali starši, ki so bili politično zelo različno opredeljeni. Ampak vsi so imeli interes, da država zagotovi financiranje šolanja za osnovnošolske otroke, saj je to njihova osnovna pravica. Civilna družba nastopi, ko nastane v družbi nek problem in je treba preseči ozke politične okvirje. Pri nas pa na žalost govorimo o »levi« civilni družbi in »desni« civilni družbi. To je pravzaprav „nonsense“. In vse pri nas poteka na podlagi delitve na »naše« in »vaše«.
Civilna družba nastopi, ko nastane v družbi nek problem in je treba preseči ozke politične okvirje. Pri nas pa na žalost govorimo o »levi« civilni družbi in »desni« civilni družbi. To je pravzaprav „nonsense“.
Nujno je, da se Cerkev dvigne nad to delitev. Cerkev mora biti nad posameznimi političnimi strankami. Z vsemi mora sodelovati in do vseh mora biti kritična. Ko gre za kršitve določenih temeljnih pravic ljudi ali skupnosti, se mora Cerkev oglasiti, ne glede na vladajočo politično stranko. Cerkev ne more in ne sme biti hvaležna določeni politični opciji, zato ker ji je zagotovila določene privilegije. Stvari morajo biti urejene tako – in zato imamo pravno državo –, da nam določene stvari pripadajo v skladu s pravnim redom in družbenim dogovorom.
Če spet dam spet primer iz šolstva, ki ga bolj poznam. Vedno sem zagovarjal, da nam financiranje zasebnih šol pripada po ustavi, ne glede na to, kdo je na oblasti. Ne bomo čakali na eno drugo politično opcijo, da nam bo te stvari uredila. To je stvar pravne države, ni stvar političnega kupčkanja. Na žalost pa je atmosfera v naši družbi taka, da še vedno deluje ta sistem, kdo koga kje pozna, da ti bo eno stvar uredil. Nujno je, da enkrat te stvari presežemo, in bo potem bolje za vse. Razen za nekaj špekulantov.
Cerkev ima v svojem družbenem nauku odlične rešitve za večino tudi sodobnih družbenih vprašanj. Pravzaprav je to velik zaklad človeštva. Pa vendar je ta nauk, kot da ga ne bi bilo, skoraj pozabljen. Kako ga naj Cerkev bolj uspešno promovira, da bodo vsaj kristjani vedeli, da program družbene ureditve, ki ji je cilj dobro vsega človeštva, pravzaprav že obstaja?
Če pogledamo zadnjo papeževo okrožnico »Vsi smo bratje«, je to res fantastična okrožnica, ki ponuja globalne rešitve za sodobne družbene probleme. Cerkev je svetovna, globalna, navzoča po vsem svetu. Kot taka sicer ne more dajati konkretnih rešitev za Slovenijo, Evropo, Afriko, Južno Ameriko, ampak vsem pa daje temeljne usmeritve. V teh temeljnih družbenih usmeritvah zagovarja tako socialno politiko kot zasebno iniciativo. Oboje je pomembno in oboje združuje. Vsaka konkretna družba mora poiskati rešitve, da bo povezala spodbujanje zasebne iniciative in socialno politiko. V Ameriki je gotovo potrebno bolj poudarjati socialno komponento, v Sloveniji pa gotovo bolj zasebno iniciativo.
Foto: Jernej Prelac
Kako ga najprej sploh predstavi? Ljudje ga ne poznajo. Kdor ni študiral teologije, ga praktično ne pozna.
Mogoče imamo v Sloveniji zadržke v primerjavi z drugimi državami, ker je v marsičem ta družbeni nauk Cerkve oziroma, kot mu tudi rečemo, socialni nauk Cerkve, spet povezan s področjem socialnih vprašanja, za katerega se zdi, da je to stvar leve politične opcije.
Papež Frančišek poudarja vesoljno bratstvo, skrb za migrante, ampak po drugi strani pa jasno pove, kaj je rešitev za pojav migracije. Papež spodbuja tako globalno ureditev, ki bo omogočala, da bodo ljudje lahko ostali v svojih domačih okoljih in da bo vsakemu zagotovimo dostojno življenje znotraj njegove kulture. Če bi prišlo do globalne rešitve, ljudje ne bi več zapuščali svojih domov. Dejstvo pa je, da zahodni svet manj razvite države izkorišča. Zaradi teh krivičnih razmer in izkoriščanja so mnogi spodbujeni, da iščejo boljše pogoje za svoje življenje drugje in se odpravijo na pot v želji po boljši prihodnosti zase in za svoje otroke. Ne podcenjujem nevarnosti, ki jih prinašajo s seboj množične migracije, vendar se strinjam s papežem, da je treba rešitve iskati v smeri zagotavljanja dostojnega življenja vsem ljudem v svojih domačih okoljih.
Papež izpostavlja, da ni mogoče živeti vesoljnega bratstva, če nimaš ljubezni do svoje kulture, svojega naroda in svojega jezika. Nadalje pravi, da je največja nevarnost za vesoljno bratstvo poplitveni globalizem, v katerem bi vsi ljudje sprejeli eno kulturo in en način življenja. Različnost kultur, različnost jezikov in narodnih identitet lahko pripelje k bogastvu skupnega človeštva. Človeštvo se izraža znotraj različnih kultur. Ta papeževa misel je res velika inspiracija za izgradnjo svetovnega miru.
Papež izpostavlja, da ni mogoče živeti vesoljnega bratstva, če nimaš ljubezni do svoje kulture, svojega naroda in svojega jezika. Nadalje pravi, da je največja nevarnost za vesoljno bratstvo poplitveni globalizem
Kako komentirate napetosti med tradicionalisti in modernisti znotraj katoliške Cerkve? V čem je zmota tradicionalizma? Kje šepa modernizem?
Zdi se mi, da je treba to vprašanje postaviti v nek širši kontekst. V drugi polovici 20. stoletja govorimo o postmoderni družbi. Kot odpor proti totalitarizmom (fašizmu, nacizmu, komunizmu), ki so zaznamovali začetek ali osrednji del 20. stoletja, se je vzpostavila družba brez velikih zgodb, brez ideologij, brez poudarjanja kolektivne pripadnosti. Družba, ki je zelo poudarjala individualne pravice, izhajala iz splošne deklaracije človekovih pravic. Dostojanstvo vsake osebe je postavljala nad pravico države, da določa, kdo je ta oseba. Vsaka oseba ima pravico, da se izrazi na svoj način. To je bil odgovor na zatiranje individualnih pravic znotraj vseh totalitarnih sistemov.
Ta postmoderna družba, ki se je potem razvijala in poudarja osebne pravice in svoboščine vsakega posameznika, je pripeljala do tega, da je na družbeni ravni postalo vse relativno. Vsak lahko dela, kar hoče, le da ne škoduje drugim ljudem. Ni več skupnih vrednot, skupne pripadnosti, skupne identitete. Oblikovala se je evropska ideja, proces širjenja Evropske unije preko nacionalnih meja. Vse skupaj je vodila velika želja po tem, da se ne bi zapirali v majhne skupnosti.
Izkazalo pa se je, da je to za človeka pravzaprav pretežko. Da ljudje rabimo neko identifikacijo, rabimo jasno identiteto, rabimo priznanje s strani drugega. In včasih smo pripravljeni za to tudi kaj žrtvovati. Recimo Britanci so šli iz Evropske unije zaradi poudarjanja svoje lastne identitete. Gre za tisto temeljno težnjo človeka, da želim biti nekdo, želim biti nekaj posebnega, želim pripadati neki določeni skupnosti. V zadnjem času se je v družbo vrnil vzpon raznoraznih populizmov, ki temeljijo prav na spodbujanju identifikacij določeni skupnosti, določenim vrednotam in idejam.
V Katoliški cerkvi se je zgoraj navedeni proces poudarjanja individualnih svoboščin odražal v rahljanju cerkvene avtoritete na moralnem področju in tudi sicer zmanjševanju pomena različnih pravil in norm. Po drugem vatikanskem koncilu je postalo vse bolj odprto, bolj svobodno, bolj prepuščeno kreativnosti posameznikov. Moralni in liturgični predpisi so bili manj strogi. Pravila so postala vse bolj ohlapna.
Za določeno skupino ljudi je tako življenje, ki poudarja osebno odgovornost, pretežko. Želijo si imeta jasna in enoznačna pravila, ki bodo dajala občutek varnosti. Prepričani so, da bi dosledno upoštevanje pravil odpravilo napake, slabosti in grehe, ki jih prepoznavajo v trenutnem življenju Cerkve. Znotraj tega vidim vzpon tradicionalizma, kot protest proti relativizmu, proti ohlapnosti cerkvenih norm, kot protest proti želji, da bi se Cerkev čim bolj vključila v ta svet in pri tem izgubila svojo lastno identiteto. Rešitev vidijo v poudarjanju jasnega nauka, v točno določeni obliki bogoslužja in v spoštovanju avtoritete.
Gre torej za obrambno reakcijo zaradi upadanja moči in vpliva Cerkve v družbi ali/in za lastno potrebo po varnosti?
Težava je v izključevanju vseh, ki ne razmišljajo na njihov način. Samo dejstvo, da nekomu tradicionalni latinski obred maše bolj pristno odgovarja na duhovne potrebe, zame ni problematično. To je ena od oblik molitve v Cerkvi. Tako kot ima Prenova v Duhu svojo obliko molitve, neokatehumeni svojo … Taka oblika pomeni možnost izražanja duhovnosti za eno skupino ljudi. Kadar pa se želi ta obred postaviti za edinega pravilnega in se razlaga, da gre v Cerkvi vse narobe samo zato, ker duhovniki ne mašujemo po latinskem obredu, pa to predstavlja stranpot, saj njihova duhovnost temelji na izključevanju večine katoliškega občestva.
Res je, da se soočamo z relativizmom na različnih ravneh, vendar rešitev ni v obhajanju tradicionalne latinske svete maše. Rešitev je v spreobrnjenju vsakega izmed nas. Mi vsi se moramo obrniti k Bogu. Rešitev je v dostojanstvu in priznanju vsakega posameznika. Rešitev je v graditvi enega občestva in ne v izključevanju drug drugega. Tradicionalisti zelo poudarjajo pomen resnice. Vendar se moramo zavedati, da je za kristjane resnica Jezus Kristus, se pravi oseba. V osebnem odnosu prepoznamo resnico. Kaj je torej temeljna verska resnica? Da je vsak človek moj brat, moja sestra in da je Bog naš skupni Oče. To je resnica. Jezus nam je to resnico razodel in povedal, da je prišel na svet za to, da da življenje za vsakega izmed nas. To je resnica. Ni resnica način maševanja, to je le eno pravilo, ki ga je določena kultura ob določenem času postavila. In ta pravila so se skozi zgodovino spreminjala. Ni večnega obreda.
Kaj želite našim bralcem sporočiti ob božiču?
Vsem želim, da bi res odprli svoja srca Bogu, ki prihaja med nas. Najprej v veliki hvaležnosti za vse, kar smo v tem letu prejeli. Da se zavemo, da vse prihaja od Boga in da smo res najprej pozorni na vse dobro, s čimer nas Gospod stalno obsipava. On nam trosi svojih dobrot v naša naročja, če imamo za to odprte roke in tudi odprte oči, da vidimo, kaj vse prejemamo. Želim, da bi najprej prebudili hvaležnost za vse darove. Potem pa tudi, da bi odprli vse temine, bolečine, vse, kar nas sedaj boli in žalosti. Kar je povzročeno od zunaj, od drugih, in kar so naši osebni grehi, ko ne zmoremo prav odgovoriti na Božji klic. Da bi tudi te temine odprli Odrešeniku, ki prihaja, in da bi se jaslice lahko postavile v tem najbolj temnem kotičku našega srca.
Da bi z upanjem šli v novo leto, med seboj povezani, in z željo, da bi naredili nekaj dobrega za Cerkev in za družbo, v kateri živimo.
»Ne odzivanje je najhujša stopnja nezaupanja, z njim sočloveku cinično kradeš realnost in ga potiskaš v vakuum njegovih lastnih iluzij in samogovorov, v izolacijo, v kateri lahko,
kar se tebe tiče, tudi znori, saj te ne briga!
Če odmislimo možnost grobih fizičnih obračunov, je človek do soljudi najbolj brezobziren takrat, kadar jim ne izrazi, kar so izvali v njem…«
Dr. Lojze Ihan (Delo-SP, 2001 05.05)
»Odgovornost za prihodnost!?« se je glasil moj prispevek, objavljen v 46. št. DRUŽINE. Brez odziva. Molk. Ponovim. Odgovornost za prihodnost je bil zadnji aktualen poziv Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru. V njem njen predsednik škof msgr. dr. Anton Stres, opozarja na priložnost za razmislek o našem odnosu do denarja in materialnih dobrin in raznih potrošniških odvisnosti. Pravi, da nam kakovosti življenja ne zagotavljajo samo materialne dobrine, temveč tudi okolje, duhovni razvoj in cela vrsta družbenih odnosov.
Vse lepo in prav!? Kaj pa slovenska katoliška cerkev že vrsto let prakticira?
Beremo: »Telekomunikacije - največja naložba slovenske RKC. Štirideset milijonov evrov že investiranega denarja v izgradnjo optičnega omrežja ali celo 400 milijonov evrov načrtovanih naložb je očitno ena največjih investicij povezanih družb, za katere skrbi slovenska katoliška cerkev«. To je cerkvena medijska družba T-2.
Beremo: «T-2 najpomembnejša cerkvena investicija, ki bo mariborsko nadškofijo stala približno 400 milijonov evrov ali trikrat več, kot je RKC dobila vrnjenega denacionaliziranega premoženja«.
Beremo, celo v Družini: »Tako se nam je zgodilo, da smo (!) danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene prek »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem«.
Beremo: »Za pornografsko industrijo. Slovenske cerkvene institucije in verniki, ki plačujejo TV-naročnino za T-2, podpirajo tudi pornografsko industrijo, pa čeprav pornografije ne gledajo«.
Beremo: « Podatki tujih raziskav govorijo o vlogi pornografije predvsem v incestnih zlorabah. Do 25 odstotkov incestnih zlorab vključuje rabo pornografije, predvsem na način, da odrasli kažejo otrokom pornografijo z namenom, da jih prepričajo v normalnost svojega vedenja«.
Beremo: «Mladoletniki, na računalnike katerih je priključen modem T-2, lahko s programsko opremo, ki je dostopna zastonj na internetu, omenjene kanale spremljajo brez ovir«.
Beremo: »Pornografija je tesno povezana s trgovino z ljudmi.«
Cerkev pa uči (!): »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih programov«.
Že leta v tisku beremo o »cerkveni T-2 pornografiji«, tudi letos v DRUŽINI.
Ali ni cerkvena T-2 celo že prekoračila praga zakonitosti? Kje so tu varuhi pravic otrok, pravna država? Cerkev prodaja pornografijo seveda zgolj za "dobre namene"?
Mogoče zgolj samo za svoj dobiček, pa še malo za pornografsko industrijo?
Kaj je cilj Cerkve? Prevlada dvoličnosti v družbi? Brezpravje? Ali ni to dvoličnost brez primere, celo sarkazem do občih, ne samo do krščanskih vrednot? Ali je to perfidno dvolično ravnanje Cerkve vzor za ravnanje civilne družbe? Mnogi so razočarani, mi sporočajo! Po mnenju analitikov je glavni vzrok za Peterletov poraz prav njegova dvoličnost, ki so jo državljani opazili. Čas je za razmislek, tudi v Cerkvi in še kje?!
Pred nami je Božični čas, praznik družine in nedolžnih otročičev, ne pornografije.
Ali mogoče že velja, tudi v Cerkvi, sporočilo slovenskega »Alamuta«: »Nič ni resnično, vse je dovoljeno«? Spoštovani metropolit in predsednik SŠK, nadškof gospod msgr. mag. Alojzij Uran, pričakujem(o) vaš odziv!
"Nad tožilčevim delom občani lahko izrazijo določene pomisleke ali pa kritiko"
Višje sodišče oprostilo Franca Mihiča obtoženega kaznivega dejanja razžalitve na podlagi ovadbe okrožnega državnega tožilca Bojna Šobarja.
»Prvi primer, ki je sprožil javno tematizacijo regulacije pornografije in regulativni postopek, je znan po priimku njegovega iniciatorja. Gospod Mihič je s sopodpisanimi novembra 2001 na policijski postaji v Ribnici podal prijavo suma kaznivega dejanja po 187. členu Kazenskega zakonika, ker je R-kanal po 12. uri zvečer predvajal italijanski pornografski program SCT. Državljanska prijava je šla tudi na Ministrstvo za kulturo, nanašala pa se je na 84. člen zakona o medijih. Policijski inšpektor je zadevo predal okrožnemu državnemu tožilcu; kljub izjavi direktorja R-kanala, da imajo v programski ponudbi dejansko pornografski program, je bila ovadba januarja 2003 zavržena. Policija je predložila informacijo, da je okrožni državni tožilec označil program kot erotičen«(dr. Renata Šribar)
Okrožna državna tožilka mag. Mira Polutnik Špringer je na podlagi ovadbe okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja vložila obtožnico zoper Franca Mihiča iz Ribnice z obtožbo, da je storil kaznivo dejanje razžalitve. To naj bi se zgodilo v oddaji Trenja, ki je potekala marca 2003 v živo na POP TV na temo predvajanja programov s pornografsko vsebino.
Višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo sodišča prve stopnje za Franca Mihiča.. Med drugim je Višje sodišče ugotovilo:
"Dejstvo namreč je, kot to pravilno ugotavlja izpodbijana sodba, da se obtoženčeva besedna zveza "celo tožilec laže, ker ima, enkrat je erotika enkrat je pornografija" v bistvu nanaša na dve odločbi, s katerima je okrožni državni tožilec Bojan Šobar zavrgel ovadbi, ki sta se navezovali na predvajanje kabelskega operaterja R kanal iz Ribnice, pri čemer je v eni odločbi govoril o pornografiji, v drugi pa o erotiki. Ob tem, ko je pravzaprav šlo za obravnavanje enake materije, je zato utemeljen zaključek izpodbijane sodbe, da je bilo obtoženčevo začudenje povsem na mestu.... Sicer pa je potrebno izpostaviti, da tudi nad tožilčevim delom občani lahko izrazijo določene pomisleke ali pa kritiko. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da ta priča (op.:Blaž Volf, predsednik sodišča v Kočevju) ni znala pojasniti, v kakšni zvezi je bila izrečena beseda "laže" in zato ji sodišče prve stopnje ni pripisalo nobene teže..."
REGULACIJA PORNOGRAFIJE
Projekt nevladnega sektorja
2006
Dr. Renata Šribar
Tranzicijska politična obravnava pornografije in njeni zakonodajni okviri
Primer Mihič
Prvi primer, ki je sprožil javno tematizacijo regulacije pornografije in regulativni postopek, je znan po priimku njegovega iniciatorja. Gospod Mihič je s sopodpisanimi novembra 2001 na policijski postaji v Ribnici podal prijavo suma kaznivega dejanja po 187. členu Kazenskega zakonika, ker je R-kanal po 12. uri zvečer predvajal italijanski pornografski program SCT. Državljanska prijava je šla tudi na Ministrstvo za kulturo, nanašala pa se je na 84. člen zakona o medijih.
Policijski inšpektor je zadevo predal okrožnemu državnemu tožilcu; kljub izjavi direktorja R-kanala, da imajo v programski ponudbi dejansko pornografski program, je bila ovadba januarja 2003 zavržena. Policija je predložila informacijo, da je okrožni državni tožilec označil program kot erotičen.
G. Mihič se je zaradi nekonsistentnosti v opredelitvi sporne vsebine in ovržene ovadbe pritožil Komisiji za peticije in pritožbe. Kot je razbrati iz zapisnika seje, je bilo s konsenzom ugotovljeno, da v praksi ni jasne razmejitve med erotiko in pornografijo, da natančna definicija pornografije ne obstaja, vendar pa je v navedenem primeru šlo nesporno za pornografijo.[1] Generalna državna tožilka je izjavila, da bo odločitev okrožnega državnega tožilca strokovno preverilo še višje državno tožilstvo. Sprejet je bil tudi sklep, naj ministrica predpiše dodatne ukrepe za varstvo otrok in mladoletnikov ter opredeli vsebine, ki lahko resno škodujejo njihovemu razvoju.
Na seji je predsednik komisije predstavil tudi evropske zakonodajne norme v zvezi z regulacijo pornografije. Sklepamo lahko, da gre za gradivo, ki vključuje tudi podatek, da »nikjer ni zaslediti natančne definicije pornografije in njene razlike v primerjavi z erotiko«.[2]
Drugi dogodek, povezan s primerom, zadeva Ministrstvo za kulturo. Vodja oddelka za medije je februarja 2003 poslal kabelskim operaterjem obvestilo o spoštovanju 84. in 114. člena ZMed, v katerem so posebej obrazloženi 1., 2. in 3. odstavek 84. člena ZMed z zaključkom, da »zakon glede prizorov pornografije ne predvideva nobene izjeme« in da je prepoved predvajanja pornografije absolutna. Višji inšpektor za medije je R-Kanalu in Telemachu izdal odločbi o prepovedi predvajanja pornografskih vsebin. Z iste instance je bil sodniku za prekrške podan predlog za uvedbo postopka proti obema operaterjema, vendar je bil končni izid ugotovitev, da obravnava ni možna, ker je od spornega predvajanja preteklo že več kot eno leto. …
IZJAVA PREBRANA NA RADIJU OGNJIŠČE
TEL.: 512 07 53
PRI TELEFONU FRANC MIHIČ IZ RIBNICE.
SEM EDEN IZMED ŠESTIH PRIJAVITELJEV PREPOVEDANEGA IN KAZNIVEGA
PREDVAJANJA PORNOGRAFIJE NA DOMAČIH TV-EKRANIH.
PRITOŽBE SMO VLOŽILI CELO NA DRŽAVNI ZBOR.
PRETEKLI TEDEN JE INŠPEKTOR ZA NADZOR IZVAJANJA ZAKONA O MEDIJIH SLOVENSKI JAVNOSTI KONČNO LE POVEDAL, DA JE NA OSNOVI NAŠE PRIJAVE, PREPOVEDAL RAZŠIRJANJE TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV S PORNOGRAFSKIMI VSEBINAMI.
TO JE PROGRAMOV, KI NAMENSKO PRIKAZUJEJO PERVERZNO SPOLNOST, NASILJE IN POSILJEVANJE.
PROMOVIRAJO SPOLNOST ZA AIDS IN ZASVOJENOST.
ZATO SEM VESEL, DA SO VSAJ NEKATERI DRŽAVNI ORGANI PRIČELI UPOŠTEVATI IN IZVAJATI ZAKONE SLOVENSKE DRŽAVE.
NE VEM PA ZAKAJ JE DRŽAVA DOSLEJ PORNOGRAFIJO DOPUŠČALA?
TAKŠNO RAVNANJE DRŽAVE JE PROTIPRAVNO, NEKULTURNO IN NEMORALNO.
PORNOGRAFIJO NA TV EKRANIH NE DOVOLJUJE NOBENA CIVILIZIRANA EVROPSKA DRŽAVA.
PREDVAJANJE OZIROMA OMOGOČANJE DOSTOPA MLADOLETNIM DO PORNOGRAFIJE PA JE TUDI KAZNIVO DEJANJE.
ŽAL PA POLICIJA IN TOŽILCI NA TEM PODROČJU ŠE NISO NIČESAR STORILI.
SPRAŠUJEM SE V ČIGAVEM INTERESU JE TA TOLERANCA ? V INTERESU LOJALNIH DRŽAVLJANOV IN PRAVNE DRŽAVE GOTOVO NE !
KDAJ BO NA TO REAGIRAL PRAVOSODNI MINISTER BIZJAK? KDAJ ŠELE ŠOLSKI MINISTER GABER? TE ODGOVORE PRIČAKUJEM OD DRŽAVNEGA ZBORA, POSLANCEV.
KLJUB VSEMU PA JE PREPOVED PORNOGRAFIJE KULTURNI DOGODEK DESETLETJA, SAJ GRE PRI TEM ZA ZAŠČITO MLADOLETNIH, JAVNE MORALE IN SPOŠTOVANJA ZAKONOV.
MENIM TUDI, DA SMO SLOVENCI S PREPOVEDJO PORNOGRAFIJE POPRAVILI POGOSTO NIZEK UGLED SLOVENIJE V EVROPI.
Že leta 2008 je moralni teolog dr. Ivan Štuhec v Družini sicer napisal: »Poglejmo samo dve področji, ki sta Cerkev v zadnjih letih najbolj izpostavljali in tudi diskreditirali: premoženje in mediji. Neslavne medijske zgodbe in nevešče upravljanje s sodobnimi mediji so tako Cerkvi kot krščanskodemokratski opciji povzročile več škode kot koristi. Dopuščanje solističnih akcij na tem področju v Cerkvi je nedopustno in za to je odgovoren tisti, ki ima v Cerkvi "vodstveno oblast«.
Kako je mogoče, da v slovenski cerkvi še ni prave odgovornosti za nakup medijske družbe T-2, ki je potem tudi v lastništvu cerkve in pod vodstvom njenega programskega sveta še naprej 7 let prodajala pornografijo, sicer legalno skladno zakonu? Žalostno in polresnica je, da se je in se še vedno javnosti sporoča, gre le za velik finančni neuspeh te cerkvene naložbe, ki se sedaj rešuje v slabi banki. To je polresnica. Nadškof dr. A. Stres je namreč v REPORTERJU izjavil: «Brez T2 bi danes Zvonova veselo zvonila«! In tudi:« Mali delničarji niso ob propadu Zvonov izgubili prihranke, le certifikate«!? Kako lahkotno in enostavno pojasnilo, kot da katekizem ni več aktualen? Dejstvo je, da je vseh šest let cerkev kot odgovorna lastnica družbe T-2 in njen programski svet družbe T-2,cerkev, razpečavanje in prodajanje pornografskih programov. Važen je bil denar, kapital, ne morala, ne cerkveni KATEKIZEM. Pa se vseeno ni izšlo. Vse legalno, vse lepo in prav. Vendar v popolnem nasprotju s cerkvenim naukom, ki v Katekizmu pravi: «Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.« Cerkev torej eno druge uči in jim z grehom preti, sama pa to počne in se »temu poslu« ne odpove, važen dobiček, ne pa cerkveni nauk. Za civilne oblasti je po cerkvenem nauku razpečavanje pornografije torej veliki greh, za cerkvene oblasti pa samo »posel«?! Dvojna merila, dvojna morala, hipokrizija! Pogubna in škodljiva za Cerkev, javno moralo, za razvoj pravičnejše družbe, pravne države. Novi škof administrator msgr. Andrej Glavan pa je javnosti sedaj tudi povedal, da solidarnosti med škofijami ni pričakovati, ker je ni niti med župnijami!? Med nadzorniki Zvona ena je bil tudi ljubljanski, sedaj novomeški klerik, bivši direktor DRUŽINE, dr. Janez Grilj. Že leta 2008 je moralni teolog dr. Ivan Štuhec v Družini sicer napisal: »Poglejmo samo dve področji, ki sta Cerkev v zadnjih letih najbolj izpostavljali in tudi diskreditirali: premoženje in mediji. Neslavne medijske zgodbe in nevešče upravljanje s sodobnimi mediji so tako Cerkvi kot krščanskodemokratski opciji povzročile več škode kot koristi. Dopuščanje solističnih akcij na tem področju v Cerkvi je nedopustno in za to je odgovoren tisti, ki ima v Cerkvi vodstveno oblast«. Sedaj pa dr. Štuhec temu oporeka, celo papežu in Vatikanu, kar bo gotovo zapisano v zgodovini. Menim pa, da je papež Slovencem le sporočil, da ljudstvu vedno ni potrebno vse požreti! Hvala Bogu!
Ali je pornografija za slovensko RKC še sploh greh? Pornografija na cerkveni T - 2 in vloga vodstva Cerkve. Škof msgr. dr. Peter Štumpf je pred leti ugotovil, da je na slovenskem 150.000 zasvojencev s pornografijo. Zakaj cerkev ni upoštevala Katekizma, ko je njena T-2 razpečavala pornografijo? Katekizem namreč pravi: » Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«Pornografija je škodljiva za mladoletne, žali dostojanstvo, predvsem žensk, mater in škodi družini. Zato demokratična država omeji dostopnost mladoletnim do nje in tako pomaga staršem in vzgojiteljem. Država RS je to storila. Po prijavi suma kršitve Zakona o medijih glede zaščite mladoletnih pred pornografijo, ki so jo do tedaj kabelski operaterji povsem neoviran razpečavali in je bila prosto dostopna na domačem televizorju, je država spremenila Zakon o medijih. Zato je pornografija na TV kodirana, dostopna pa je le odraslim proti plačilu. Prijavo je podal samo en oče mladoletnikov (???), pri tem smo ga s podpisom podprli zakonca Mihič in najin že odrasel sin. Nihče drug se temu ni pridružil ali nas kasneje podprl. Na veliko presenečenje mnogih, pa je Cerkev za tem, za potrebe svojega vzdrževanja in delovanja, kupila družbo T-2, ki je že razpečavala pornografijo.
Cerkev je kljub temu vlagala v T-2 še leta dolgo veliko sredstev s pomočjo kreditov. Družba T-2 pa je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. V popolnem nasprotju z njenim naukom, to je Katekizmom. Prednost je dala dobičku, ne svojemu nauku. Prodajala je torej greh in nato odpustke. Posledice . V bančni luknji, ki jo saniramo vsi državljani, pa so cerkveni posli, družb Zvon 1 in Zvon 2, to so njihovi nevračljivi krediti na prvem mestu po obsegu. Mnogi mali vlagatelji, verniki, so bili v teh poslih ob prihranke. Cerkev je druge učila o dolžnostih, a je sama grešila. P. mag. Branko Cestnik, klarentinski pater, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi je to ravnanje komentiral v tisku:»Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Širše gledano je poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Skoraj bi doživel olajšanje, češ, to se pač dogaja in zgodilo se je tudi Cerkvi. Češ, nihče ni osebno obogatel. Vendar je mariborska zgodba teološko paradigmatična tranzicijska zgodba. Kajti če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!) Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori!»
Mar je pater edini, ki ga to moti, mar nima prav? Kdo ima torej prav?
Mogoče nekdanji ribniški dekan, ki je za medije dejal; »Zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške Cerkve!« Že desetletje čakam za to obtožbo pojasnilo vodstva Cerkve!
Sprašujem se, ali je bilo to ravnanje vodstva slovenske Cerkve odgovorno do nauka cerkve do vernikov, do družbe? Ali je to ravnaje ne škodi javni morali in veljavi pravne države, da se ga lahko popolnoma pozabi? Mar je to vzor za odgovornost? Zakaj torej cerkev ni upoštevala Katekizma, ko je njena T-2 razpečavala pornografijo? Ali je to prispevek Cerkve za večjo vlogo morale in države prava v naši državi? Ali ne velja več Katekizem, ki veleva:» Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.« Kdaj bo kdo na to odgovoril? Ali ima dr. Ivan Štuhec torej prav, ko sarkastično celo na RTV pravi: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to«! Kaj pa kleriki?
Franc Mihič
Prisluhnite oddaji Radia Ognjišče na naslovu: https://avdio.ognjisce.si/share/srecanja_2019_01_15_Pornografija
Dr. Ivan Štuhec; Problem slovenskih državljanov in kristjanov!
"Dokler ne bomo svobodne in odgovorne osebe, v državi in Cerkvi, nas bodo vodili, kakor se jim bo ljubilo, pa naj bo to Vatikan ali Udbo mafija Slovenije!"
Tako se glasi zadnji stavek dr. Ivana Janeza Štuheca, moralnega teologa, ob predstavitvi njegove knjige "SLOVENIJA BREZ PATRIJE IN ZVONOV", Celje dne 1. februarja 2018, v prostorih Mohorjeve družbe!
Celoten zadnji odgovor dr. Štuheca na tej predstavitvi je velika javna obtožba vodstva slovenske Cerkve, ki pa je za čuda doživel aplavz. Velika kritika ali pohvala cerkvene morale? Vsi poklicani slovenske RKC so "Boga boječi" tiho?? O tem ni nikoli poročal noben novinar oz. javni medij!
Te izjave niso nikoli doživele ne javne razprave, ne ocene!
ttps://www.youtube.com/watch?v=T-eVtaQkMak&t=9s
Zakaj niso škofje upoštevali nauka RKC, Katekizma, kjer piše: » Pornografija je velik greh.” Nerazumljivo je, da v cerkvenih medijih in v nagovorih klerikov, ni najti tega stavka, jasnega sporočila, kaj je pornografija za Cerkev? Enako ni najti stavka, kjer Cerkev samo civilni oblasti veleva:”Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov”.
Ali je res, da je “samo civilna oblast dolžna ukrepati, za Cerkev pa to ne velja ?
Tistega "levega", ki se ima vsaj za kristjana, četudi ni veren, bi pa res rad videl. Ne poznam nobenega, niti še nisem slišal za nobenega, v Sloveniji seveda. Pri nas se namreč pojem "levo" neločljivo povezuje z "biti komunist", vsaj po političnem prepričanju, če že ne po članstvu v Partiji.
Spoštovani gospod, dr. Roman Globokar, profesor moralne teologije na Teološki fakulteti in rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani, prosim vas, da bi vi, kot "moralna avtoriteta, pojasnili vsaj slovenskim vernikom, če ne tudi laikom, zakaj je slovenska katoliška cerkev oz. njeno vodstvo, to so škofje, l. 2005, odobrili nakup gospodarske družbe T - 2, ki je tedaj legalno prodajala najtrše pornografske programe in je s to prodajo nadaljevala, ves čas lastništva "cerkve" v T-2 ? Zakaj niso škofje upoštevali nauka RKC, Katekizma, kjer piše: » Pornografija je velik greh." Nerazumljivo je, da v cerkvenih medijih in v nagovorih klerikov, ni najti tega stavka, jasnega sporočila, kaj je pornografija za Cerkev? Enako ni najti stavka, kjer Cerkev samo civilni oblasti veleva:"Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov”.
Ali je res, da je "samo civilna oblast dolžna ukrepati, za Cerkev pa to ne velja ?
Zakaj cerkev ni upoštevala Katekizma, ko je kupila T-2, ki je že razpečavala pornografijo?Katekizem namreč pravi: » Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.« Cerkvena družba T-2 pa je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo, kar je v popolnem nasprotju z njenim naukom, to je Katekizmom. Prednost je dala dobičku, ne pa Bogu in svojemu nauku. Prodajala je torej greh in nato odpustke. Cerkev druge uči o grehih, a je sama grešila. P. mag. Branko Cestnik, klarentinski pater, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi je to ravnanje komentiral v DNEVNIKU, ne pa še v DRUŽINI:»Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Širše gledano je poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Skoraj bi doživel olajšanje, češ, to se pač dogaja in zgodilo se je tudi Cerkvi. Češ, nihče ni osebno obogatel. Vendar je mariborska zgodba teološko paradigmatična tranzicijska zgodba. Kajti če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več.Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!) Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori!»
Odprto vprašanje za škofe, moralne teologe, za teološko fakulteto, zakaj cerkev ni upoštevala Katekizma, ki namreč pravi: » Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov". ???
Ali lahko kristjan voli levico?
DRUŽINA-8.7.2007
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/E194A53A0BBEB9A7C125730F002D1C69?OpenDocument
Vidimo, da so v svetu kristjani tudi levičarji. Pri nas ne. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi pri nas kristjan lahko volil levo stran? Grega
Najprej bi morali dobro definirati, kaj je levičarstvo? Koliko različnih vrst levičarstva je? Na katera področja se delovanje levo usmerjenih ljudi najbolj nanaša in ali smo pri tem samo na polju ozke politike ali širše civilne družbene dejavnosti?
Uvodnik v zadnji reviji Tretji dan (revija za katoliške izobražence) na primer zelo strogo obravnava sodobno levičarstvo. Ne samo zaradi idej, ki jih levičarstvo ima, temveč tudi zato, ker je dokaj nepregledno, razdrobljeno, protislovno (na kar je prejšnji teden opozoril odhod g. Kebra iz načelno leve LDS), razpeto med nežnimi socialnimi ideali in kruto preteklostjo, ki sta jo v vzhodni polovici Evrope zaznamovala laž in zločin. Skratka, danes na levici ne veš, kdo je kdo, in kaj kdo pravi, ko nekaj pravi.
Priča smo poigravanju s simboli in velikimi besedami, zlasti ko se levica kaže kot množična, ulična, folklorna politična stran. Naj s tem v zvezi nekdo že enkrat pojasni kult Che Guevare! Ta človek je na Kubi pomagal zatirati drugače misleče, z gorečnostjo je zapiral homoseksualce. Danes bi veljal za terorista, toda ostaja ena prvih ikon sodobnega levičarstva (po novem tudi kakšnega od slovenskih sindikatov). Ko danes evropska levičarska mladina razglasi mirovniške ideale in gre na ulice, mora biti policija pripravljena na vse prej kot na »miren« dan, smetarji in steklarji pa imajo drugi dan polne roke dela. Ko izvajajo protiglobalistične demonstracije, vedo povedati, da sovražijo ameriško prevlado in trdi kapitalizem, kot alternativo pa ponujajo nebulozno anarho-hipijevsko vizijo človeštva – tipično za razvajene otroke bogatega Zahoda. Tako da levičarstvo niti na ulici, ko ga na svoj način živijo z visoko politiko neobremenjeni mladi, ni prepričljivo.
Pri nas na strankarski ravni potekajo trije zanimivi procesi: fenomen Pahor, preobrazba LDS in nastanek društva Zares. Upajmo, da bodo pripomogli k razvidnosti levega prostora in misli ter (Bog pomagaj, če se tako izrazim) k večji sproščenosti. S tem bo kristjanu laže razmišljati o dialogu s tako imenovanimi levimi družbenimi silami. V idealnih razmerah, ki vladajo ponekod po Evropi, kristjani ne »grešijo«, če volijo levico. Ne nazadnje so nekateri vodilni evropski levičarji tudi zgledni kristjani – denimo Prodi in Blair.
Pri ocenjevanju levice bodimo danes zlasti pozorni na dvoje vprašanj: na vprašanje verske svobode in spolne morale. Kristjan ne more voliti levice ali sodelovati v levici, če slednja zatira svobodo veroizpovedi (kar danes znajo delati zelo prikrito) in razglaša ali se bori za spolno razpuščeno družbo, v kateri naravna vez med moškim in žensko in naravno oblikovana družina nimata vrednosti. Če smo pred desetletji na levi našli brezbožni socializem, ki je religijo obravnaval kot enega od spodbujevalcev socialne nepravičnosti, je danes na levi manj socialnega sanjarjenja in več borbe za zaščito uživaštva vsakega posameznika. Tu levica spet trči ob religijo, kar jo vodi do novih oblik kulturnega boja.
Pozor! Hudič je mojster pretvarjanja. Ravno tam ga ni, kjer ga najprej vidimo. Slovenski kristjani smo po tradiciji antikomunisti. Imamo razloge za to. Upravičene. Prvi je Kočevski rog. Toda medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo onkraj barikad, mojster pretvarjanja neopazno, čisto nedolžno za našimi hrbti opravi najbolj škodljive manevre. Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!
Branko Cestnik
Vprašanja za p. Branka ali s. Andrejo nam lahko pošljete na poštni ali elektronski naslov [email protected].
Op.: Prispevek je odobril odgovorni urednik DRUŽINE g. Franci Petrič.
Pridružujem se Rokcu z nekaj kritikami na vprašanja in odgovore na temo tradicionalizem vs. modernizem v Cerkvi.
(1) Kot prvo je že vprašanje novinarke zanimivo postavljeno in želi sugerirati odgovor - tradicionalizem naj bi bil v zmoti, modernizem pa naj bi šepal. Kaj pa če je ravno obratno, namreč da je v zmoti modernizem, tradicionalizem pa šepa?
(2) G. Globokar govori o dinamiki postmoderne družbe in njegovih posledicah na življenje Cerkve. Sicer ne da jasnega odgovora, kakšen je njegov odnos do te paradigme oziroma ali je do njenega vpliva na življenje Cerkve kritičen. Videti je, da je indiferenten, da to paradigmo sprejema in pač samo razlaga, kaj se je v humusu postmoderne družbe zgodilo z Cerkvijo. Nujno bi ga bilo soočiti z vprašanjem, ali je to dobro ali ne, prav ali ne.
(3) Precej naivna je razlaga, da je obrat k tradicionalizmu posledica dejstva, da je za določeno skupino ljudi življenje, ki poudarja osebno odgovornost, pretežko. Predvsem je precej nekorektno pripisovati težo življenja z osebno odgovornostjo tradicinalistom. Če samo pogledamo številke duhovnih poklicev, ki so g. Globokarju dobro znane, bi lahko rekli, da je življenje z osebno odgovornostjo v posmoderni postV2 Cerkvi - recimo kar zadeva temeljno odločanje o osebni poklicanosti - peklenska težava za celotno občestvo oziroma celo prej za marsikoga drugega kot za tradicionaliste.
(4) V kritiki tradicionalistov katoliški mainstream in ljudje na pozicijah domala nikoli (in tako je tudi v tem intervjuju) ne prizna, v čem je glavni vzrok tradicionalističnega gibanja nihala v drugo smer. Ne gre v prvi vrsti za vprašanja avtoritete ali morale, ampak liturgije oziroma vseobsežnega liturgičnega razsula in izgube občutka za sveto v postmoderni postV2 Cerkvi. Če Cerkve ne bo začela tega problema resno reševati (in vsaj v Sloveniji zaenkrat ni videti, da bi se to dogajalo.
(5) Pridružujem se Rokcevi kritiki - g. Globokar zavaja, ko pravi, da je tradicionalni obred ena od možnosti izražanja duhovnosti v Cerkvi in pri tem vleče vzporednice s Prenovo v Duhu in neokatehumeni. Ker to enostavno ne drži - obhajanje TLM je tako hiperlegulirano, da bi lahko rekli, da je na nek način prepovedano.
Gotovo nekaj stvari, ki jih g. Globokar opaže glede tradicionalistov, drži, predvsem tisto, kar zadeva miselnost izključevanja. Ampak treba se je tudi vprašati, zakaj je tako in kaj vse je v preteklih desetletjih privedlo nekatere tradicionalistične kroge (v mislim imam predvsem slovenskega) do tako radikalnih drž.
Rokc5
26. 12. 2022 12:46:350
Facko, dodal bi še nekaj razmisleka:
Kar se tiče dogodkov v zadnjem času glede odnosa tradicionalizma/modernizma je zanimiva ugotovitev, ki jo je v intervjuju Louis Renaudin podal na tradicionalistični spletni strani Paix Liturgique (http://www.paixliturgique.com/aff_lettre.asp?LET_N_ID=3645&force=1; ang prevod: https://rorate-caeli.blogspot.com/2022/12/it-is-traditional-diocesan-priests-that.html) na temo, zakaj sploh napadi tega pontifikata na 'tradicionalizem':
''Že od leta 2007 dalje, in kljub trdovratnemu odporu škofov se je škofijska duhovščina nepovratno in v zelo velikem številu obračala k tradicionalni liturgiji, pa tudi k tradicionalni katehezi.''
Tukaj gre preprosto za igro številk ter čisto statistiko in liberalni del Cerkve je zgrožen, ker so vsi trendi kazali (oz. še vedno kažejo) na to, da v sekularnem svetu katoliški duhovniki postajajo bolj konservativni, bolj namenoma katoliški. Torej Cerkev sredi katolištvu nenaklonjenega sveta vidijo bolj resno, bolj konservativno, bistveno manj akomodacijsko liberalnim, progresivnim idejam.
Glede družbenega okolja na Zahodu je potrebno poudariti dve stvari:
a) Povojni pretres v šestdesetih (kot reakcija na obe svetovni vojni) bi se zgodil v vsakem primeru in Cerkev bi se z upadom vernosti soočila v vsakem scenariju, navsezadnje konservativna papeža sv. Janez Pavel II ter Benedikt XVI tega nista zaustavila
b) Sam II.VK 'per-se' ni sporen, izjemno sporna pa je njegova liberalna zloraba in sklicevanje nanj za namen stalnih in vsakršnih »sprememb« in »liberalizacij«, kar se kot na vsem Zahodu dogaja tudi v Sloveniji
Boj na nivoju tradicionalisti vs. modernisti je veliki meri torej v tem, kakšna bo v vsakem primeru manjša Cerkev na Zahodu:
a) ali bo majhna, modernistična, hipijevska, »mavrična« Cerkev, ki ne bo v ničemer več kazala na presežno ampak se bo glede vsega prilagodila zahtevam moderne družbe
b) ali bo majhna, bolj konservativna, jasno razločujoča Cerkev, ki bo še naprej trmasto kazala na presežno, ter bo stalen predmet (vedno bolj agresivne) spotike s strani moderne družbe
Mlajši duhovniki ter najbolj vitalni deli Cerkve se zelo jasno nagibajo k opciji b) medtem ko predvsem višji, očitno liberalni kler za vsako ceno želi uveljaviti opcijo a).
Definitivno je opcija a) v današnjem svetu bolj udobna, bolj komfortna, ne zahteva veliko oz. ne zahteva nič, tudi za nas laike – zato jo številni v upanju, da bodo s tem zamejili upad, tudi želijo za vsako ceno ponuditi oz. prodati.
No, saj v Sloveniji smo .i. KRŠČANSKE SOCIALISTE - ŽE IMELI.
In vsi vemo - kaj se je zgodilo z njimi. Podlegli so ničvrednm "teorijam" STALINISTOV-MARXISTOV ALI PA SO JIH TI - ENOSVNO ODRINILI ALI UBILI.
Katoliški publicist
France Pernišek je leta 1937 napisal pomembno brošuro
"ZAKAJ NISMO KRŠČANSKI SOCIALISTI"
- v katerih s tehtnimi argumenti zavrne
STALINISTILNO.MARXISTIČNE puhlice - O "BATI IN NADSTAVBI, O RAZREDNEM BOJU ITD."
Knigo F. Perniška se dobi v NUKU. L.R. Janez Kepic-Kern
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
25. 12. 2022 13:47:180
Bogdaj blagoslovljen Božič - vsem.
Popravek
k tekstu mojega zgornjega zapisa.
Sedanje po-komsoc "levičarstvo" izvira seveda iz POLIT-ZOČINSKEGA
- SALINIZMA - MARKSIZMA,
ki seveda nista izvirno našega slovenskega izvora in ki seveda nikakor nista združljiva - s krščanstvom.
O tej nezdružljivosti priča, jo dokazuje - usoda izvirno slovenskega t.i. "krščanskega socializma" in krščanskih socialistov, katerih vir je seveda delo in nauki dr. J.E. Kreka (1865-1917), ki so zapisani v njegovi obsežni knjigi "SOCIJALIZEM" iz leta 1901.
Njegovo delo je zelo kvalitetno napisano, vendar ni moglo biti temelj za idejno podlago celega naroda v ideološko skrajno opredeljenih časih totalitarizmov 1930. let.
Vendar je še predobro znana usoda sledilcev
v osnovi pozitivnih naukov dr. Kreka v 1930. letih in kasneje: krščanski socialisti - sporni E. KOCBEK in ostali so postali uklanjajoči se in ne poboljšijoči sodelavci in tudi sokrivci SLOVENSKIH STALINISTIČNIH POLIT ZLOČINSTEV nad lastnim narodom. SLO stalinistom se je uprl le manjši del slo krščanskih socialistov, ki so tako sporno sodelovali v slo stalinističnem t.i. patizanstvu. Najbolj znan primer je primer krščanskega socialista
ex "partizana" Janeza Marna-Črtomira Mraka (1913- ?),
ki ni pristal na t.i. Dolomitsko izjavo je ustanovil svojo protistalinistično bojno enoto.
O tem
je nekaj povedal pok. J. Stanovnik v intervjuju za od mene osebno
nebrano "Mladino" Z DNE 1.7. 2014
. Medli "krščanski socialisti E. Kocbeka" so postali podporniki , obstranski sodelavci, podrejene "sluge" slo stalinistom ali so se cel sami spremenili v stalinistične komuniste, vstopili v tedaj nedvomno stalinistično KARDELJ, KIDRIČ, I. MAČEK - KPS.
Naši slovenski katoliki
osnobne katoliške usmeritve - so
tedaj dobro-znano poit zločinski stalinizem-marksizem Stalin "SOVJETIJE"
seveda
OSTRO ZAVRAČALI.
V časopisih SLOVENEC in v ostalih slo glasilih iz 1930. so vsi STALIN POLIT ZLOČINI iz njegove "SOVJETIJE" - ČISTO KOREKTNO OPISANI.
Kot navajam zgoraj
pa j najbolj jasno - OSTRO NAPROTOVANJE SLO KATOLIKOV
STALIN SOVJETSKEMU PRIMER SOVJETIJSKEGA KOMSOCIALIZMA
zapisano v brošuri
"ZAKAJ NISMO KRŠČANSKI SOCIALISTI" - Franceta PERNIŠKA IZ LETA 1937.
V tej
pomembni brošuri
so kar prepričljivo zavrnjeni STALINISTIČNO-MARXISTIČNI "POJMI" - polit-zločinstva povzročajoči NESMISLI
- "DRUŽBENA
. "BAZA IN NADSTAVBA", DIKTATURA PROLETARIATA, RAZREDNI BOJ" itd.
Odlična
POLEMIČNA BROŠURA med slo katoliki in SLO STALINISTI - vrlega F. Perniška
JE VSAKOMUR DOSTOPNA V NUK-u,
v NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI, Turjaška 1, LJ.
Skratka,
kdor bi se mi kot sodelavec v mojih društvih SLOVENIANA pridružil – bo dobrodošel. Seveda le pozitivni, z ničimer slabim obremenjeni Slovenci -z izrazito pozitivnim odnosom do naše slo RKC IN NAS SLOVENCEV KOT NARODA.
V PONEDELJEK GREM Z ZNANCI na Štajersko – NA OBISK NEKATERIH KRAJEV IN SPLOŠNO PRIZNANIH SLO DUHOVNIKOV.
Toliko.
L.r. Janez Kepic-Kern
p.s.
V pripravi imam tudi lep SLOVENIANA koledar za leto 2023.
V letu 2023 pa bom razvijal SLOVENIANA – domoznanska in domačnostna društva, ki so že registrirna in že imajo NLB račune.
RESNI IN POLNO PREDSTAVLJENI SODELAVCI IZ VSE SLOVENIJE – BOSTE DOBRODOŠLI. Poskrbeli bomo za obnovo zdaj propadajočih izvirno katoliških objektov – kot so npr. ORLOVSKI Plečnikov stadion v Ljubljani, katoliški DELAVSKI DOM na Jesenicah – ki ga je leta 1907 otvoril dr. J.E. Krek in so v njem telovadili jeseniški Orli.
V letu 2023 bom torej
ustanavljal domoznansko-domačnostna društva SLOVENIANA
– V PODPORO NE-KOMSOC POLIT SLO STRANK.
Na žalost je pri nas tako: Vsak deklariran ateist, je tudi marksist in je žaljiv do cerkve. Sam sem ateist, vendar moije vseeno za cerkev; dokler me pusti pri miru, tudi jaz ne bom žaljiv do cerkvene institucije - še več, po kulturni identiteti sem katolik, kot je jud jud. Cilj vere je v prenašanju moralnega kodeksa na ljudi, ne pa v ontoloških razpravah, a je bil prej Bog ali človek.
No, da ne bo dvoma. Dr.Globokar je vsega spostovanja vreden, inteligenten gospod!
Vsi kot levicarje pac vidimo ta poden ki nas obdaja. To nas je zmotilo ze v naslovu.
Drugacni levicarji so ze na Hrv ....tam so nekateri res tud kristjani.
Čim več takšnih intervjujev, da se razkrinka cerkveno elito vsegliharjev, preračunljivcev oz. nadstrankarjev kot je bila Levica v času Šarca.
Morda doktor živi v na oblakih in ni opazil, da pri nas vse vidne leve stranke že 32 let zagovarjajo reči, ki z Jezusovim naukom niso združljive (revolucionarno nasilje, kraja družbene lastnine, izključevanje in šikaniranje verujočih in vseh, ki ne pihajo v rogove enoumja, iz družbenega življenja in upravljanja, nespoštovanje človeka od spočetja do smrti, ideologija spola, LGBTQIA+ ...).
Res tudi na desni ni vse krasno, a vsaj škofa zaenkrat desni še niso zažgali. Se pa tudi to lahko zgodi, če se bo cerkvena elita še naprej nagibala v levo in ne bo znala ločiti, kaj je prav in kaj narobe.
Nisem veren, sem pa krščansko vzgojen. In s tole naslovno izjavo se popolnoma strinjam. G. Globokarja sem nekajkrat srečal in lahko rečem, da bi si povsod, povsod na vodilnih mestih želel čim več takih ljudi kot je on. Zanimivo mi je bilo, kakšno avtoriteto je užival v svojem delovnem okolju, ob vsej njegovi preprostosti in istočasno njegovi intelektualni veličini.
"Kje so sedaj tu katoličani?
Načelno so lahko povsod."
??????????
Še en Rupnik?
Ko začne kristjan graditi sistem, ki negira Boga, ni več kristjan. Je satanist. Postane satanist.
Tako enostavno je to. Ali si za Boga ali za satana. Vmes ni ničesar. Ja, tako enostavno je to.
In ja, greh mene, ki me nihče ne bere in sliši in vidi, je čisto nekaj drugega kot podoben greh dr. Romana Globokarja, ki uči bodoče duhovnike. Pravzaprav midva istih grehov sploh ne moreva delati. In vprašanje je, ali lahko jaz sploh storim greh proti Svetemu Duhu. In vprašanje je, ali kakšen greh dr. Romana Globokarja sploh ni greh proti Svetemu Duhu.
rasputin
24. 12. 2022 14:53:570
Ko začne kristjan graditi sistem, ki negira Boga, ni več kristjan. Je satanist. Postane satanist.
***
Sistem, ki negira Boga, kaj je to?
Komunizem? Sekularizem? Vse, kar ni izrecno krščansko?
Ves čas poslušamo s strani mainstream katoličanov, da "nimajo problema, če nekdo črpa svojo duhovnost pri tradicionalni latinski maši". Zakaj je potem zatirano vse, kar diši po tradicionalnem nauku ali obredu, še več, celo posamezni elementi znotraj novega obreda maše (ad orientem, obhajilo na jezik, koral)?
A. Novak
24. 12. 2022 14:45:510
Tako je zato, ker skupaj z dr. Globokarjem zastopajo relativizem na vseh področjih razen ene same izjeme: ko gre za tradicionalno latinsko mašo je treba po navodilih papeža Frančiška v kali zatreti vsak poskus "drugačnosti".
Pri papežu Frančišku je to verjetno nekakšna fiksacija, ki nima racionalne podlage. Nihče pa si s strani mainstream katoličanov ne upa pokazati malo širine do tradicionalne latinske maše iz strahu pred papežem Frančiškom. Cerkvenim dostojanstvenikom je dovoljeno na splošno in teoretično lepo govoriti o tradiciji. Tudi dr. Globokarju pa bi se hitro zgodilo kaj neljubega, če bi svoj relativizem razširil na še edino izjemo, ki je prakticiranje tradicionalne latinske maše.
Priznam, da se v tej debati ne znajdem najbolje? Ali morda tu duhovniki debatirajo med sabo?
Sam sem laik, pristaš sekularizma in razumem versko prepričanje kot del zasebne sfere.
Politični katolicizem, ki deli ljudi na katolike in nekatolike, pri čamer naj bi bili katoliki in zlasti katoliški politiki zavezani neki skupni centrali - tega ne razumem. Razumem, da lahko kristjan/katolik deluje v skladu s krščanskim etosom, toda to ne pomeni, da mora biti v stranki, ki je zavezana političnemu katolicizmu, sicer je neke vrste odpadnik.
Paradoks je, da so najbolj vneti zagovorniki političnega katolicizma bolj fanatični fundamentalisti kot mnogi duhovniki, ki so zaradi tega deležni ocen, da ne razumejo zadev, in etiket o liberalizmu.
Malce pomislimo, ali je tovrstno razumevanje politike božja volja ali je morda le volja neke institucije oziroma nekaterih njenih članov in pristašev.
Realist
24. 12. 2022 15:13:260
Ne vem kaj potem pocnes tukaj? Pojdi komentirat na "sekularno" mladino in rtvslo. Zivi in pusti ziveti. Pojdi po svoje in pusti Kristusovo Cerkev pri miru. Nihče ti nič noče. Tvoji komentarji so polni sami sebe in svojega prav.
Peter Klepec
25. 12. 2022 17:35:530
Ce ne razumete, bodite tiho, pa bo😀
Ljubljana
25. 12. 2022 19:17:570
Rasputon, da vi veste kaj ste vam pa nihce ne verjame...
Ker ste zmesani kot kurji futer
Bogdaj - dober dan vsem.
No, saj dileme - niso tako hude in nedojemljive. Tisti, ki nauka J. Kristusa niso zmožni dojeti - naj pač živijo - brez njega. Ko jih bodo bolezni in razne težave dovolj - matrale, bodo pa morda - le kaj dojeli in zastokali - "USMILI SE ME ..." ALI KAJ TAKEGA.
Jaz mirno sedim - pri meni navduhujolih JASLICAH.
DOKONČUJEM KNJIGO O VRLIH SLOVENSKIH Orlih (190 IN O zfo SLOVENSKIH KATOLIKIH FANTOV IN ZDK (1930-1941) DEKLIŠKIH KROŽKOV slovenskih deklet
dr. J.E. Kreka in dr. A. Korošca - KI SO V 1830. LETIH DOGRADILI orlovski Plečnikov stadion. Pobudo za korektno ureditev URADNEGA STATUSA tega izključno katoliškega društvenega objekta - sem že predal - izbranim poslancem slo parlamentarnih strank. er o moji pobudi seznanil tudi podjetnika gospoda Joca Pečečnika,ki od svojih zamisli v povezavi s tem ORLOVSKIM stadionom - odstopa. Hoče - le vrnitev denarja, kolikor ga je doslej vložil.
Skratka, kdor bi se mi kot sodelavec v mojih društvih SLOVENIANA pridružil - bo dobrodošel. Seveda le pozitivni, z ničimer slabim obremenjeni Slovenci -z izrazito pozitivnim odnosom do naše slo RKC IN NAS SLOVENCEV KOT NARODA.
V PONEDELJEK GREM Z ZNANCI na Štajersko - NA OBISK NEKATERIH KRAJEV IN SPLOŠNO PRIZNANIH SLO DUHOVNIKOV.
Toliko.
L.r. Janez Kepic-Kern
p.s.
V pripravi imam tudi lep SLOVENIANA koledar za leto 2023.
V letu 2023 pa bom razvijal SLOVENIANA – domoznanska in domačnostna društva, ki so že registrirna in že imajo NLB račune.
RESNI IN POLNO PREDSTAVLJENI SODELAVCI IZ VSE SLOVENIJE – BOSTE DOBRODOŠLI. Poskrbeli bomo za obnovo zdaj propadajočih izvirno katoliških objektov – kot so npr. ORLOVSKI Plečnikov stadion v Ljubljani, katoliški DELAVSKI DOM na Jesenicah – ki ga je leta 1907 otvoril dr. J.E. Krek in so v njem telovadili jeseniški Orli.
V letu 2023 bom torej
ustanavljal domoznansko-domačnostna društva SLOVENIANA
– V PODPORO NE-KOMSOC POLIT SLO STRANK.
rasputin
24. 12. 2022 14:47:510
Tisti, ki nauka J. Kristusa niso zmožni dojeti – naj pač živijo – brez njega.
***
Tisti, ki Jezusov nauk dojamejo, pa naj
- širijo sovraštvo do Rusov in Rusije,
- podpirajo etnocid genocid in eksodus nad rusko manjšino v Ukrajini,
- podpirajo ameriški imperializem, vključno s proksi vojno Amerike proti Rusiji v Ukrajini
- podpirajo ukrajinski genocidni neonacistični režim v Ukrajini,
- podpirajo ameriške napadalne vojne vsepovsod po svetu,
- podpirajo revanšistična, iredentična in zgodovinsko revizionistična stremljenja, če gredo v škodo Rusov in Rusije
itd.
Dvojna morala je nemorala. Jezus je učil ljubezen, ne sovraštvo. Najbolj je bil gorak farizejem, hinavcem, ki so eno govorili, drugo delali.
Dr. Roman Globokar: "Samo dejstvo, da nekomu tradicionalni latinski obred maše bolj pristno odgovarja na duhovne potrebe, zame ni problematično."
Očitno pa za dr. Globokarja ni problematično niti zatiranje tega obreda, ki ga s tako ostrino izvaja papež Frančišek. Še en primer sprenevedanja torej, ki je tako tipično za naše cerkvene dostojanstvenike.
V intervjuju je povedanih kar nekaj spornih stvari oz. netočnosti:
1) ''Skoraj bogokletno je, če rečeš, da je nekdo z leve politične sfere kristjan …''
Bojim se, da spoštovani dr. Globokar s takšnimi izjavami vnaša preveliko zmedo med že tako zmedeno verno ljudstvo. Vsem nam toplo priporočam ponovno branje dr. Antona Mahniča, ki jasno govori zakaj katolik ne more biti liberalec/levičar/socialist itd. Za Mahniča NE obstaja tradicionalno/konservativno katolištvo ravno zato, ker v prvi vrsti NE obstaja liberalno katolištvo. In če citiram dr. Mahniča: »Katoliški liberalizem spajajoč resnico z lažjo, zatemnjuje katoličanom spoznanje resnice.« in še drug citat dr. Mahniča: »Kaj pomaga pridigati mir, slogo, edinost v imenu narodnosti, ko nam pa narod pred očmi versko, nravstveno in gmotno hira in gineva? Kdo bo enkrat pred sodnim stolom odgovarjal za tisoče nedolžnih duš, ki jih je zadavil sovražnik, medtem ko ste vi molčali in mirno spali?«
Kar se tiče tradicionalizma vs. katoliškega liberalizma:
2) ''Velikokrat čakamo, da bo nekdo drug nekaj rešil. Govorimo si, da naj škofje že nekaj naredijo, z vrha naj nekaj rešijo …''
Kolikor je meni znano, je na Slovenskem bila tam po letu 2012 vsaj desetletje skupina mladih (!!!) katolikov (laikov ter nemajhna skupina duhovnikov), ki so želeli z lastnim prostim časom, finančnimi sredstvi, organizacijo promovirati bolj resno liturgijo, tudi maševanje po starem obredu. Škofje tega iskrenega angažmaja nikoli niso podprli, še več zadevo so omejevali na vsakem koraku deset let (ter s tem šli kontra takratnemu motu propriju iz Vatikana, Benedikta XVI). Čeprav je angažma prišel iz terena iz strani zainteresiranih laikov in mladih duhovnikov, škofje takšne inciative na Slovenskem nikoli niso podprli.
3) ''To je ena od oblik molitve v Cerkvi. Tako kot ima Prenova v Duhu svojo obliko molitve, neokatehumeni svojo …''
To je navadna LAŽ. Prenova v Duhu (in njej podobni derivati) s kitarami 'hara' po celotni Cerkvi na Slovenskem medtem, ko je Slovenija edina država v EU-ju kjer se liturgičnega izročila ne spoštuje. Ne samo to, da status tistih, ki bi si želeli dostop do tridentinskega obredja ni urejen (uničenje skupnosti na dva dela ter maša 1x mesečno v Stični pozno popoldne pač ni urejen status!), še duhovnikom, ki bi želeli maševati na glavnem oltarju (vir: https://www.newliturgicalmovement.org/2015/07/a-first-mass-in-slovenia.html?m=1) je bilo to izrecno prepovedano (!). Vsaj 20 če ne celo več duhovnikov v Sloveniji ne samo da ne sme občasno maševati po večnem tridentinskem obredu v javnosti, imajo celo prepoved vsaj 'kompromisne' uporabe določenih vidikov bolj pobožnih litugričnih oblik (t.i. 'ad orientem', uporaba če duhovnik želi starih mašnih plaščev, uporaba določenih liturgičnih predmetov npr. burza, velum, uporaba obhajilnih mizic, prejemanje Najsvetejšega kleče in na usta itd.).
4) ''Kadar pa se želi ta obred postaviti za edinega pravilnega in se razlaga, da gre v Cerkvi vse narobe samo zato, ker duhovniki ne mašujemo po latinskem obredu, pa to predstavlja stranpot, saj njihova duhovnost temelji na izključevanju večine katoliškega občestva.''
Zopet zavajanje, saj smo številni samo želeli, da se v Sloveniji mašuje po določilih II. Vatikanskega cerkvenega zbora ter dokumenta Sacrosantcum Concilium. In kot sem tu že večkrat omenil, ter kot sem zapisal zgoraj, v Cerkvi na Slovenskem NI interesa, da bi se spodbujalo resno implementacijo liturgične reforme, če so tako osnovne stvari kot možnost maševanja na glavnem oltarju, tako huda težava.
In da zaključimo s papežem Pijem IX: ''Katoliški liberalizem je 'pestis perniciosissima!'
Ideološke razlike v družbi so lahko konstruktivne in produktivne, če vodijo do boljših politik v korist celotne družbe, lahko pa so destruktivne, če vodijo v parcialne koristi in privilegije tistih, ki imajo večjo družbeno moč, na račun drugih, ki te moči nimajo.
Tisti, ki politiko zlorabljajo za svoje privilegije, vključno pridobitnimi, ideološke razlike potencirajo v polje destruktivnosti, ker na ta način pri ljudeh dosežejo nekakšen plemenski odziv oziroma spodbudijo nekak čredni nagon, ki ljudi prisili, da se med sabo delijo in ločijo na ostri črti "naši - vaši", pri čemer imajo naši vedno in povsod vse prav, ne-naši pa so pojmovani kot sovražniki.
Slovenija je globoko ideološko razdeljena na ta destruktiven način, pri čemer levi in desni drug za druge mislijo, da pravzaprav ne bi smeli obstajati, ker so desni za leve fašisti, levi pa so za desne komunisti. Demokracija pač ni politični boj na življenje in smrt, kjer mora en politično-ideološki pol izbojevati absolutno zmago in eliminirati drugega. Toda pri nas je žal bolj ali manj tako.
Ideološke sprave, ki je pogoj delujoče demokracije, ni. Zato pa smo kot družba v stalnih krčih, omrtvičeni v delovanju in ne izkoriščamo in uresničujemo svojih potencialov. Vse preveč je na levi in desni prisotna destruktivna miselnost: Udri! Nije ti brat!
Poglejmo samo sedanje stanje, ko imamo premierja Goloba. Slednji je bil pred sedanjo politično funkcijo direktor GEN-I. Janševa vlada mu ni podaljšala mandata. V volilni kampanji smo izvedeli, da je imel Golob za naše razmere enormno plačo in to v državni firmi. Toda Janševa vlada z zamenjavo Goloba in drugih volilnih v energetiki ni zasledovala cilja znižanja enormih plač vodilnih v energetiki, temveč cilj, da svoje ljudi postavi na vodilna mesta in jim zagotovi visoke dohodke.
Če se zdaj Golob obnaša do desnice kot bik, ki vidi rdečo cunjo in po tekočem traku meče desne kadre z njihovih položajev, najbrž ni bilo nepričakovano. Golob pač ni ravno svetnik, ki bi se odrekel maščevanju, ki je za večino ljudi sladko.
Peter Klepec
24. 12. 2022 11:13:390
Politik zivi od podpore ljudi, ki so ga spravili na polozaj. Ti ljudje hocejo nekaj za to nazaj. Golob mora te ljudi « placati ». Tudi JJ jih je moral.
Ker je v SLO ogromno drzavnih firm in institucij, je to nacin kako podpornike « placati ». Resitev bi v normalnih razmerah bila razprodaja drzavnega premozenja. Ampak kaj, ko vse spet pristane v istem koritu, kjer se naprej ostane isti princip « placila ».
A je dons lovopust na kozle slučajno? To da so kristjani lahko levičarji je ena pravljica za lahko noč. Mogoče je bila včasih levica drugačna, ampak danes kompletno vsa levica na zahodu vključno z demokrati v zda zagovarja pravico do splava, pravice ldgbtiq+, in je nasploh protikrsčanska, po marxovsko stremi k razbitju družine, naroda, Boga. Kakšen kristjan, dr. Globokar, je torej lahko en tak levičar? Lahko je en tak kocbek, ki se ga izkoristi in odvrže. Tak lolek, kot je uni baje kristjan aktivist pri 8. marcu, ki je sponzoruša planned parenthooda. Haloooo? Prav je da gre Cerkev tudi na rob, da ponudi roko, ampak stališča pa morajo biti kristalno jasna. Omlednost pelje samo v propadanje, s tem ogrožamo tako desnico, kot samo Cerkev. Fino bi bilo tudi, če bi bile katoliške šole za katolike, ne za levičarje. Plačevanje NUSZja je samo en primer, kako oh in sploh kristjanom prijazna je levica, prispevale bodo pa večinoma stare mamce z mizernimi pokojninami, ki še zase nimajo. No pa za uno katoliško gimnazijo bo najbrž Golob kak drobiž prispeval, k mu otroci hodijo tja, drugače pa nastrojen proti vsemu, kar vsaj malo diši po krščanstvu. Sramota!
Z vsem spoštovanjem, ampak a se lahko malo zresnete, slovenska cerkvena oblast?
Ljubljana
24. 12. 2022 08:42:090
se kar strinjam...
Ni treba vnašat še več zmede v že itak total zmedene glave
rasputin
24. 12. 2022 09:34:580
To da so kristjani lahko levičarji je ena pravljica za lahko noč.
***
Najbolje, da državo razdelimo na dva dela: en del za kristjane in drugi del za ostale, vmes pa strelski jarki.
Peter Klepec
24. 12. 2022 11:01:300
Mozakar je lepo povedal, da sta pojma levo-desno malo zmedena.
Peter Klepec
24. 12. 2022 11:06:300
Pravi kristjan je po definiciji pravi levicar. Kdo je bil vecji levicar kot Jesus?
Ampak to cemur se pravi danes levica je konfuzno. Levicarji so avtokrati, totalitarci, kapitalisti, rusofii (sem kaj izpustil?). Ampak to najdes tudi na desni. Dejansko gre res samo za klan. V slovenski levici so nasledniki komunistov, ampak ni nobenega komunista vec. Samo klan je, to kar je komunizem vedno bil.
A. Novak
24. 12. 2022 11:21:030
To je sprenevedanje, tipično za naše cerkvene dostojanstvenike. Podobno kot tista o Rupniku, ki je menda sam naredil samo vratca od tabernaklja v njihovi kapeli.
Očitno se sprenevedanja učijo že bogoslovci v semenišču, potem se pa samo še izpopolnjujejo, ko napredujejo po lestvici cerkvenih dostojanstvenikov.
Zagotovo je v tem precej užitka, ko nadrejeni lahko govori podrejenim kakršnekoli neumnosti, podrejeni pa morajo pokorno kimati in se bati kaj ugovarjati. Papež Frančišek je pravi sadist v tem smislu.
Jana Px
25. 12. 2022 07:48:480
Spoštovani Rasputin, izkrivili ste moje besede, prav nikjer nisem napisala, da levicarji in desničarji ne bi smeli obstajati drug ob drugim, zaradi mene je kdorkoli lahko kar mu paše. Ampak bodimo pa dosledni. Gre samo za DEJSTVO, da Slovenec, ki je iskreno katoličan, NE MORE biti hkrati levičar, oziroma voliti stranke slovenske levice. Deloma lahko trdim isto tudi za vecino zahodnih držav. Je v startu nezdružljivo, ker je preveč temeljnih vrednot diametralno nasprotnih, plus bolestno sovraštvo do vsega cerkvenega. Pa se strinjam, da sta pri nas levo in desno pojma, ki se ne pokrivata z običajno definicijo, nenazadnje je pri nas kapital v rokah levih. Ampak ne sprenevedajmo se, vemo, kdo se pri nas šteje za desno stranko in kdo za levičarje. Samo to me moti, ker s prižnice ni jasne besede glede marsičesa, sploh pa kar se politike tiče. Razumem, da Cerkev skrbi za večnost, ampak tudi ta svet nam je dan v skrbstvo in ker ga vodi politika, mora biti Cerkev tudi malo politična. Ne moreš it k maši, potem pa volit leve stranke, to je vse, treba se je odločit.
Druga cerkvena cvetka je pa TLM, namesto da bi omogočili tak obred, jih ovirajo in silijo v geto, ali celo ven iz Cerkve. Razumi kdor more.
Kakorkoli.... božje dete je rojeno, blagoslovljen Božič vsem --'--,--@
47 komentarjev
Franc Mihič
Ne odzivanje je nezaupanje!
»Ne odzivanje je najhujša stopnja nezaupanja, z njim sočloveku cinično kradeš realnost in ga potiskaš v vakuum njegovih lastnih iluzij in samogovorov, v izolacijo, v kateri lahko,
kar se tebe tiče, tudi znori, saj te ne briga!
Če odmislimo možnost grobih fizičnih obračunov, je človek do soljudi najbolj brezobziren takrat, kadar jim ne izrazi, kar so izvali v njem…«
Dr. Lojze Ihan (Delo-SP, 2001 05.05)
Franc Mihič
Molk Cerkve!?
DRUŽINA; št. 50/2007
»Odgovornost za prihodnost!?« se je glasil moj prispevek, objavljen v 46. št. DRUŽINE. Brez odziva. Molk. Ponovim. Odgovornost za prihodnost je bil zadnji aktualen poziv Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru. V njem njen predsednik škof msgr. dr. Anton Stres, opozarja na priložnost za razmislek o našem odnosu do denarja in materialnih dobrin in raznih potrošniških odvisnosti. Pravi, da nam kakovosti življenja ne zagotavljajo samo materialne dobrine, temveč tudi okolje, duhovni razvoj in cela vrsta družbenih odnosov.
Vse lepo in prav!? Kaj pa slovenska katoliška cerkev že vrsto let prakticira?
Beremo: »Telekomunikacije - največja naložba slovenske RKC. Štirideset milijonov evrov že investiranega denarja v izgradnjo optičnega omrežja ali celo 400 milijonov evrov načrtovanih naložb je očitno ena največjih investicij povezanih družb, za katere skrbi slovenska katoliška cerkev«. To je cerkvena medijska družba T-2.
Beremo: «T-2 najpomembnejša cerkvena investicija, ki bo mariborsko nadškofijo stala približno 400 milijonov evrov ali trikrat več, kot je RKC dobila vrnjenega denacionaliziranega premoženja«.
Beremo, celo v Družini: »Tako se nam je zgodilo, da smo (!) danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene prek »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem«.
Beremo: »Za pornografsko industrijo. Slovenske cerkvene institucije in verniki, ki plačujejo TV-naročnino za T-2, podpirajo tudi pornografsko industrijo, pa čeprav pornografije ne gledajo«.
Beremo: « Podatki tujih raziskav govorijo o vlogi pornografije predvsem v incestnih zlorabah. Do 25 odstotkov incestnih zlorab vključuje rabo pornografije, predvsem na način, da odrasli kažejo otrokom pornografijo z namenom, da jih prepričajo v normalnost svojega vedenja«.
Beremo: «Mladoletniki, na računalnike katerih je priključen modem T-2, lahko s programsko opremo, ki je dostopna zastonj na internetu, omenjene kanale spremljajo brez ovir«.
Beremo: »Pornografija je tesno povezana s trgovino z ljudmi.«
Cerkev pa uči (!): »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih programov«.
Že leta v tisku beremo o »cerkveni T-2 pornografiji«, tudi letos v DRUŽINI.
Ali ni cerkvena T-2 celo že prekoračila praga zakonitosti? Kje so tu varuhi pravic otrok, pravna država? Cerkev prodaja pornografijo seveda zgolj za "dobre namene"?
Mogoče zgolj samo za svoj dobiček, pa še malo za pornografsko industrijo?
Kaj je cilj Cerkve? Prevlada dvoličnosti v družbi? Brezpravje? Ali ni to dvoličnost brez primere, celo sarkazem do občih, ne samo do krščanskih vrednot? Ali je to perfidno dvolično ravnanje Cerkve vzor za ravnanje civilne družbe? Mnogi so razočarani, mi sporočajo! Po mnenju analitikov je glavni vzrok za Peterletov poraz prav njegova dvoličnost, ki so jo državljani opazili. Čas je za razmislek, tudi v Cerkvi in še kje?!
Pred nami je Božični čas, praznik družine in nedolžnih otročičev, ne pornografije.
Ali mogoče že velja, tudi v Cerkvi, sporočilo slovenskega »Alamuta«: »Nič ni resnično, vse je dovoljeno«? Spoštovani metropolit in predsednik SŠK, nadškof gospod msgr. mag. Alojzij Uran, pričakujem(o) vaš odziv!
Franc Mihič, univ. dipl. inž., Ribnica
ttps://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/56-50-Odmevi,Predlogi-1
Franc Mihič
"Nad tožilčevim delom občani lahko izrazijo določene pomisleke ali pa kritiko"
Višje sodišče oprostilo Franca Mihiča obtoženega kaznivega dejanja razžalitve na podlagi ovadbe okrožnega državnega tožilca Bojna Šobarja.
»Prvi primer, ki je sprožil javno tematizacijo regulacije pornografije in regulativni postopek, je znan po priimku njegovega iniciatorja. Gospod Mihič je s sopodpisanimi novembra 2001 na policijski postaji v Ribnici podal prijavo suma kaznivega dejanja po 187. členu Kazenskega zakonika, ker je R-kanal po 12. uri zvečer predvajal italijanski pornografski program SCT. Državljanska prijava je šla tudi na Ministrstvo za kulturo, nanašala pa se je na 84. člen zakona o medijih. Policijski inšpektor je zadevo predal okrožnemu državnemu tožilcu; kljub izjavi direktorja R-kanala, da imajo v programski ponudbi dejansko pornografski program, je bila ovadba januarja 2003 zavržena. Policija je predložila informacijo, da je okrožni državni tožilec označil program kot erotičen«(dr. Renata Šribar)
Okrožna državna tožilka mag. Mira Polutnik Špringer je na podlagi ovadbe okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja vložila obtožnico zoper Franca Mihiča iz Ribnice z obtožbo, da je storil kaznivo dejanje razžalitve. To naj bi se zgodilo v oddaji Trenja, ki je potekala marca 2003 v živo na POP TV na temo predvajanja programov s pornografsko vsebino.
Višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo sodišča prve stopnje za Franca Mihiča.. Med drugim je Višje sodišče ugotovilo:
"Dejstvo namreč je, kot to pravilno ugotavlja izpodbijana sodba, da se obtoženčeva besedna zveza "celo tožilec laže, ker ima, enkrat je erotika enkrat je pornografija" v bistvu nanaša na dve odločbi, s katerima je okrožni državni tožilec Bojan Šobar zavrgel ovadbi, ki sta se navezovali na predvajanje kabelskega operaterja R kanal iz Ribnice, pri čemer je v eni odločbi govoril o pornografiji, v drugi pa o erotiki. Ob tem, ko je pravzaprav šlo za obravnavanje enake materije, je zato utemeljen zaključek izpodbijane sodbe, da je bilo obtoženčevo začudenje povsem na mestu.... Sicer pa je potrebno izpostaviti, da tudi nad tožilčevim delom občani lahko izrazijo določene pomisleke ali pa kritiko. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da ta priča (op.:Blaž Volf, predsednik sodišča v Kočevju) ni znala pojasniti, v kakšni zvezi je bila izrečena beseda "laže" in zato ji sodišče prve stopnje ni pripisalo nobene teže..."
Franc Mihič
REGULACIJA PORNOGRAFIJE
Projekt nevladnega sektorja
2006
Dr. Renata Šribar
Tranzicijska politična obravnava pornografije in njeni zakonodajni okviri
Primer Mihič
Prvi primer, ki je sprožil javno tematizacijo regulacije pornografije in regulativni postopek, je znan po priimku njegovega iniciatorja. Gospod Mihič je s sopodpisanimi novembra 2001 na policijski postaji v Ribnici podal prijavo suma kaznivega dejanja po 187. členu Kazenskega zakonika, ker je R-kanal po 12. uri zvečer predvajal italijanski pornografski program SCT. Državljanska prijava je šla tudi na Ministrstvo za kulturo, nanašala pa se je na 84. člen zakona o medijih.
Policijski inšpektor je zadevo predal okrožnemu državnemu tožilcu; kljub izjavi direktorja R-kanala, da imajo v programski ponudbi dejansko pornografski program, je bila ovadba januarja 2003 zavržena. Policija je predložila informacijo, da je okrožni državni tožilec označil program kot erotičen.
G. Mihič se je zaradi nekonsistentnosti v opredelitvi sporne vsebine in ovržene ovadbe pritožil Komisiji za peticije in pritožbe. Kot je razbrati iz zapisnika seje, je bilo s konsenzom ugotovljeno, da v praksi ni jasne razmejitve med erotiko in pornografijo, da natančna definicija pornografije ne obstaja, vendar pa je v navedenem primeru šlo nesporno za pornografijo.[1] Generalna državna tožilka je izjavila, da bo odločitev okrožnega državnega tožilca strokovno preverilo še višje državno tožilstvo. Sprejet je bil tudi sklep, naj ministrica predpiše dodatne ukrepe za varstvo otrok in mladoletnikov ter opredeli vsebine, ki lahko resno škodujejo njihovemu razvoju.
Na seji je predsednik komisije predstavil tudi evropske zakonodajne norme v zvezi z regulacijo pornografije. Sklepamo lahko, da gre za gradivo, ki vključuje tudi podatek, da »nikjer ni zaslediti natančne definicije pornografije in njene razlike v primerjavi z erotiko«.[2]
Drugi dogodek, povezan s primerom, zadeva Ministrstvo za kulturo. Vodja oddelka za medije je februarja 2003 poslal kabelskim operaterjem obvestilo o spoštovanju 84. in 114. člena ZMed, v katerem so posebej obrazloženi 1., 2. in 3. odstavek 84. člena ZMed z zaključkom, da »zakon glede prizorov pornografije ne predvideva nobene izjeme« in da je prepoved predvajanja pornografije absolutna. Višji inšpektor za medije je R-Kanalu in Telemachu izdal odločbi o prepovedi predvajanja pornografskih vsebin. Z iste instance je bil sodniku za prekrške podan predlog za uvedbo postopka proti obema operaterjema, vendar je bil končni izid ugotovitev, da obravnava ni možna, ker je od spornega predvajanja preteklo že več kot eno leto. …
Franc Mihič
IZJAVA PREBRANA NA RADIJU OGNJIŠČE
TEL.: 512 07 53
PRI TELEFONU FRANC MIHIČ IZ RIBNICE.
SEM EDEN IZMED ŠESTIH PRIJAVITELJEV PREPOVEDANEGA IN KAZNIVEGA
PREDVAJANJA PORNOGRAFIJE NA DOMAČIH TV-EKRANIH.
PRITOŽBE SMO VLOŽILI CELO NA DRŽAVNI ZBOR.
PRETEKLI TEDEN JE INŠPEKTOR ZA NADZOR IZVAJANJA ZAKONA O MEDIJIH SLOVENSKI JAVNOSTI KONČNO LE POVEDAL, DA JE NA OSNOVI NAŠE PRIJAVE, PREPOVEDAL RAZŠIRJANJE TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV S PORNOGRAFSKIMI VSEBINAMI.
TO JE PROGRAMOV, KI NAMENSKO PRIKAZUJEJO PERVERZNO SPOLNOST, NASILJE IN POSILJEVANJE.
PROMOVIRAJO SPOLNOST ZA AIDS IN ZASVOJENOST.
ZATO SEM VESEL, DA SO VSAJ NEKATERI DRŽAVNI ORGANI PRIČELI UPOŠTEVATI IN IZVAJATI ZAKONE SLOVENSKE DRŽAVE.
NE VEM PA ZAKAJ JE DRŽAVA DOSLEJ PORNOGRAFIJO DOPUŠČALA?
TAKŠNO RAVNANJE DRŽAVE JE PROTIPRAVNO, NEKULTURNO IN NEMORALNO.
PORNOGRAFIJO NA TV EKRANIH NE DOVOLJUJE NOBENA CIVILIZIRANA EVROPSKA DRŽAVA.
PREDVAJANJE OZIROMA OMOGOČANJE DOSTOPA MLADOLETNIM DO PORNOGRAFIJE PA JE TUDI KAZNIVO DEJANJE.
ŽAL PA POLICIJA IN TOŽILCI NA TEM PODROČJU ŠE NISO NIČESAR STORILI.
SPRAŠUJEM SE V ČIGAVEM INTERESU JE TA TOLERANCA ? V INTERESU LOJALNIH DRŽAVLJANOV IN PRAVNE DRŽAVE GOTOVO NE !
KDAJ BO NA TO REAGIRAL PRAVOSODNI MINISTER BIZJAK? KDAJ ŠELE ŠOLSKI MINISTER GABER? TE ODGOVORE PRIČAKUJEM OD DRŽAVNEGA ZBORA, POSLANCEV.
KLJUB VSEMU PA JE PREPOVED PORNOGRAFIJE KULTURNI DOGODEK DESETLETJA, SAJ GRE PRI TEM ZA ZAŠČITO MLADOLETNIH, JAVNE MORALE IN SPOŠTOVANJA ZAKONOV.
MENIM TUDI, DA SMO SLOVENCI S PREPOVEDJO PORNOGRAFIJE POPRAVILI POGOSTO NIZEK UGLED SLOVENIJE V EVROPI.
RIBNICA, 20.02.2003
Franc Mihič
Že leta 2008 je moralni teolog dr. Ivan Štuhec v Družini sicer napisal: »Poglejmo samo dve področji, ki sta Cerkev v zadnjih letih najbolj izpostavljali in tudi diskreditirali: premoženje in mediji. Neslavne medijske zgodbe in nevešče upravljanje s sodobnimi mediji so tako Cerkvi kot krščanskodemokratski opciji povzročile več škode kot koristi. Dopuščanje solističnih akcij na tem področju v Cerkvi je nedopustno in za to je odgovoren tisti, ki ima v Cerkvi "vodstveno oblast«.
Kako je mogoče, da v slovenski cerkvi še ni prave odgovornosti za nakup medijske družbe T-2, ki je potem tudi v lastništvu cerkve in pod vodstvom njenega programskega sveta še naprej 7 let prodajala pornografijo, sicer legalno skladno zakonu? Žalostno in polresnica je, da se je in se še vedno javnosti sporoča, gre le za velik finančni neuspeh te cerkvene naložbe, ki se sedaj rešuje v slabi banki. To je polresnica. Nadškof dr. A. Stres je namreč v REPORTERJU izjavil: «Brez T2 bi danes Zvonova veselo zvonila«! In tudi:« Mali delničarji niso ob propadu Zvonov izgubili prihranke, le certifikate«!? Kako lahkotno in enostavno pojasnilo, kot da katekizem ni več aktualen? Dejstvo je, da je vseh šest let cerkev kot odgovorna lastnica družbe T-2 in njen programski svet družbe T-2,cerkev, razpečavanje in prodajanje pornografskih programov. Važen je bil denar, kapital, ne morala, ne cerkveni KATEKIZEM. Pa se vseeno ni izšlo. Vse legalno, vse lepo in prav. Vendar v popolnem nasprotju s cerkvenim naukom, ki v Katekizmu pravi: «Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.« Cerkev torej eno druge uči in jim z grehom preti, sama pa to počne in se »temu poslu« ne odpove, važen dobiček, ne pa cerkveni nauk. Za civilne oblasti je po cerkvenem nauku razpečavanje pornografije torej veliki greh, za cerkvene oblasti pa samo »posel«?! Dvojna merila, dvojna morala, hipokrizija! Pogubna in škodljiva za Cerkev, javno moralo, za razvoj pravičnejše družbe, pravne države. Novi škof administrator msgr. Andrej Glavan pa je javnosti sedaj tudi povedal, da solidarnosti med škofijami ni pričakovati, ker je ni niti med župnijami!? Med nadzorniki Zvona ena je bil tudi ljubljanski, sedaj novomeški klerik, bivši direktor DRUŽINE, dr. Janez Grilj. Že leta 2008 je moralni teolog dr. Ivan Štuhec v Družini sicer napisal: »Poglejmo samo dve področji, ki sta Cerkev v zadnjih letih najbolj izpostavljali in tudi diskreditirali: premoženje in mediji. Neslavne medijske zgodbe in nevešče upravljanje s sodobnimi mediji so tako Cerkvi kot krščanskodemokratski opciji povzročile več škode kot koristi. Dopuščanje solističnih akcij na tem področju v Cerkvi je nedopustno in za to je odgovoren tisti, ki ima v Cerkvi vodstveno oblast«. Sedaj pa dr. Štuhec temu oporeka, celo papežu in Vatikanu, kar bo gotovo zapisano v zgodovini. Menim pa, da je papež Slovencem le sporočil, da ljudstvu vedno ni potrebno vse požreti! Hvala Bogu!
Franc Mihič
Ali je pornografija za slovensko RKC še sploh greh? Pornografija na cerkveni T - 2 in vloga vodstva Cerkve. Škof msgr. dr. Peter Štumpf je pred leti ugotovil, da je na slovenskem 150.000 zasvojencev s pornografijo. Zakaj cerkev ni upoštevala Katekizma, ko je njena T-2 razpečavala pornografijo? Katekizem namreč pravi: » Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«Pornografija je škodljiva za mladoletne, žali dostojanstvo, predvsem žensk, mater in škodi družini. Zato demokratična država omeji dostopnost mladoletnim do nje in tako pomaga staršem in vzgojiteljem. Država RS je to storila. Po prijavi suma kršitve Zakona o medijih glede zaščite mladoletnih pred pornografijo, ki so jo do tedaj kabelski operaterji povsem neoviran razpečavali in je bila prosto dostopna na domačem televizorju, je država spremenila Zakon o medijih. Zato je pornografija na TV kodirana, dostopna pa je le odraslim proti plačilu. Prijavo je podal samo en oče mladoletnikov (???), pri tem smo ga s podpisom podprli zakonca Mihič in najin že odrasel sin. Nihče drug se temu ni pridružil ali nas kasneje podprl. Na veliko presenečenje mnogih, pa je Cerkev za tem, za potrebe svojega vzdrževanja in delovanja, kupila družbo T-2, ki je že razpečavala pornografijo.
Cerkev je kljub temu vlagala v T-2 še leta dolgo veliko sredstev s pomočjo kreditov. Družba T-2 pa je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. V popolnem nasprotju z njenim naukom, to je Katekizmom. Prednost je dala dobičku, ne svojemu nauku. Prodajala je torej greh in nato odpustke. Posledice . V bančni luknji, ki jo saniramo vsi državljani, pa so cerkveni posli, družb Zvon 1 in Zvon 2, to so njihovi nevračljivi krediti na prvem mestu po obsegu. Mnogi mali vlagatelji, verniki, so bili v teh poslih ob prihranke. Cerkev je druge učila o dolžnostih, a je sama grešila. P. mag. Branko Cestnik, klarentinski pater, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi je to ravnanje komentiral v tisku:»Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Širše gledano je poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Skoraj bi doživel olajšanje, češ, to se pač dogaja in zgodilo se je tudi Cerkvi. Češ, nihče ni osebno obogatel. Vendar je mariborska zgodba teološko paradigmatična tranzicijska zgodba. Kajti če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!) Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori!»
Mar je pater edini, ki ga to moti, mar nima prav? Kdo ima torej prav?
Mogoče nekdanji ribniški dekan, ki je za medije dejal; »Zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške Cerkve!« Že desetletje čakam za to obtožbo pojasnilo vodstva Cerkve!
Sprašujem se, ali je bilo to ravnanje vodstva slovenske Cerkve odgovorno do nauka cerkve do vernikov, do družbe? Ali je to ravnaje ne škodi javni morali in veljavi pravne države, da se ga lahko popolnoma pozabi? Mar je to vzor za odgovornost? Zakaj torej cerkev ni upoštevala Katekizma, ko je njena T-2 razpečavala pornografijo? Ali je to prispevek Cerkve za večjo vlogo morale in države prava v naši državi? Ali ne velja več Katekizem, ki veleva:» Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.« Kdaj bo kdo na to odgovoril? Ali ima dr. Ivan Štuhec torej prav, ko sarkastično celo na RTV pravi: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to«! Kaj pa kleriki?
Franc Mihič
Prisluhnite oddaji Radia Ognjišče na naslovu: https://avdio.ognjisce.si/share/srecanja_2019_01_15_Pornografija
Franc Mihič
Dr. Ivan Štuhec; Problem slovenskih državljanov in kristjanov!
"Dokler ne bomo svobodne in odgovorne osebe, v državi in Cerkvi, nas bodo vodili, kakor se jim bo ljubilo, pa naj bo to Vatikan ali Udbo mafija Slovenije!"
Tako se glasi zadnji stavek dr. Ivana Janeza Štuheca, moralnega teologa, ob predstavitvi njegove knjige "SLOVENIJA BREZ PATRIJE IN ZVONOV", Celje dne 1. februarja 2018, v prostorih Mohorjeve družbe!
Celoten zadnji odgovor dr. Štuheca na tej predstavitvi je velika javna obtožba vodstva slovenske Cerkve, ki pa je za čuda doživel aplavz. Velika kritika ali pohvala cerkvene morale? Vsi poklicani slovenske RKC so "Boga boječi" tiho?? O tem ni nikoli poročal noben novinar oz. javni medij!
Te izjave niso nikoli doživele ne javne razprave, ne ocene!
ttps://www.youtube.com/watch?v=T-eVtaQkMak&t=9s
Franc Mihič
Zakaj niso škofje upoštevali nauka RKC, Katekizma, kjer piše: » Pornografija je velik greh.” Nerazumljivo je, da v cerkvenih medijih in v nagovorih klerikov, ni najti tega stavka, jasnega sporočila, kaj je pornografija za Cerkev? Enako ni najti stavka, kjer Cerkev samo civilni oblasti veleva:”Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov”.
Ali je res, da je “samo civilna oblast dolžna ukrepati, za Cerkev pa to ne velja ?
Andrej Muren
Tistega "levega", ki se ima vsaj za kristjana, četudi ni veren, bi pa res rad videl. Ne poznam nobenega, niti še nisem slišal za nobenega, v Sloveniji seveda. Pri nas se namreč pojem "levo" neločljivo povezuje z "biti komunist", vsaj po političnem prepričanju, če že ne po članstvu v Partiji.
Franc Mihič
Spoštovani gospod, dr. Roman Globokar, profesor moralne teologije na Teološki fakulteti in rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani, prosim vas, da bi vi, kot "moralna avtoriteta, pojasnili vsaj slovenskim vernikom, če ne tudi laikom, zakaj je slovenska katoliška cerkev oz. njeno vodstvo, to so škofje, l. 2005, odobrili nakup gospodarske družbe T - 2, ki je tedaj legalno prodajala najtrše pornografske programe in je s to prodajo nadaljevala, ves čas lastništva "cerkve" v T-2 ? Zakaj niso škofje upoštevali nauka RKC, Katekizma, kjer piše: » Pornografija je velik greh." Nerazumljivo je, da v cerkvenih medijih in v nagovorih klerikov, ni najti tega stavka, jasnega sporočila, kaj je pornografija za Cerkev? Enako ni najti stavka, kjer Cerkev samo civilni oblasti veleva:"Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov”.
Ali je res, da je "samo civilna oblast dolžna ukrepati, za Cerkev pa to ne velja ?
Franc Mihič
Zakaj cerkev ni upoštevala Katekizma, ko je kupila T-2, ki je že razpečavala pornografijo?Katekizem namreč pravi: » Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.« Cerkvena družba T-2 pa je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo, kar je v popolnem nasprotju z njenim naukom, to je Katekizmom. Prednost je dala dobičku, ne pa Bogu in svojemu nauku. Prodajala je torej greh in nato odpustke. Cerkev druge uči o grehih, a je sama grešila. P. mag. Branko Cestnik, klarentinski pater, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi je to ravnanje komentiral v DNEVNIKU, ne pa še v DRUŽINI:»Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Širše gledano je poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Skoraj bi doživel olajšanje, češ, to se pač dogaja in zgodilo se je tudi Cerkvi. Češ, nihče ni osebno obogatel. Vendar je mariborska zgodba teološko paradigmatična tranzicijska zgodba. Kajti če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več.Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!) Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori!»
Odprto vprašanje za škofe, moralne teologe, za teološko fakulteto, zakaj cerkev ni upoštevala Katekizma, ki namreč pravi: » Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov". ???
Franc Mihič
Ali lahko kristjan voli levico?
DRUŽINA-8.7.2007
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/E194A53A0BBEB9A7C125730F002D1C69?OpenDocument
Vidimo, da so v svetu kristjani tudi levičarji. Pri nas ne. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi pri nas kristjan lahko volil levo stran? Grega
Najprej bi morali dobro definirati, kaj je levičarstvo? Koliko različnih vrst levičarstva je? Na katera področja se delovanje levo usmerjenih ljudi najbolj nanaša in ali smo pri tem samo na polju ozke politike ali širše civilne družbene dejavnosti?
Uvodnik v zadnji reviji Tretji dan (revija za katoliške izobražence) na primer zelo strogo obravnava sodobno levičarstvo. Ne samo zaradi idej, ki jih levičarstvo ima, temveč tudi zato, ker je dokaj nepregledno, razdrobljeno, protislovno (na kar je prejšnji teden opozoril odhod g. Kebra iz načelno leve LDS), razpeto med nežnimi socialnimi ideali in kruto preteklostjo, ki sta jo v vzhodni polovici Evrope zaznamovala laž in zločin. Skratka, danes na levici ne veš, kdo je kdo, in kaj kdo pravi, ko nekaj pravi.
Priča smo poigravanju s simboli in velikimi besedami, zlasti ko se levica kaže kot množična, ulična, folklorna politična stran. Naj s tem v zvezi nekdo že enkrat pojasni kult Che Guevare! Ta človek je na Kubi pomagal zatirati drugače misleče, z gorečnostjo je zapiral homoseksualce. Danes bi veljal za terorista, toda ostaja ena prvih ikon sodobnega levičarstva (po novem tudi kakšnega od slovenskih sindikatov). Ko danes evropska levičarska mladina razglasi mirovniške ideale in gre na ulice, mora biti policija pripravljena na vse prej kot na »miren« dan, smetarji in steklarji pa imajo drugi dan polne roke dela. Ko izvajajo protiglobalistične demonstracije, vedo povedati, da sovražijo ameriško prevlado in trdi kapitalizem, kot alternativo pa ponujajo nebulozno anarho-hipijevsko vizijo človeštva – tipično za razvajene otroke bogatega Zahoda. Tako da levičarstvo niti na ulici, ko ga na svoj način živijo z visoko politiko neobremenjeni mladi, ni prepričljivo.
Pri nas na strankarski ravni potekajo trije zanimivi procesi: fenomen Pahor, preobrazba LDS in nastanek društva Zares. Upajmo, da bodo pripomogli k razvidnosti levega prostora in misli ter (Bog pomagaj, če se tako izrazim) k večji sproščenosti. S tem bo kristjanu laže razmišljati o dialogu s tako imenovanimi levimi družbenimi silami. V idealnih razmerah, ki vladajo ponekod po Evropi, kristjani ne »grešijo«, če volijo levico. Ne nazadnje so nekateri vodilni evropski levičarji tudi zgledni kristjani – denimo Prodi in Blair.
Pri ocenjevanju levice bodimo danes zlasti pozorni na dvoje vprašanj: na vprašanje verske svobode in spolne morale. Kristjan ne more voliti levice ali sodelovati v levici, če slednja zatira svobodo veroizpovedi (kar danes znajo delati zelo prikrito) in razglaša ali se bori za spolno razpuščeno družbo, v kateri naravna vez med moškim in žensko in naravno oblikovana družina nimata vrednosti. Če smo pred desetletji na levi našli brezbožni socializem, ki je religijo obravnaval kot enega od spodbujevalcev socialne nepravičnosti, je danes na levi manj socialnega sanjarjenja in več borbe za zaščito uživaštva vsakega posameznika. Tu levica spet trči ob religijo, kar jo vodi do novih oblik kulturnega boja.
Pozor! Hudič je mojster pretvarjanja. Ravno tam ga ni, kjer ga najprej vidimo. Slovenski kristjani smo po tradiciji antikomunisti. Imamo razloge za to. Upravičene. Prvi je Kočevski rog. Toda medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo onkraj barikad, mojster pretvarjanja neopazno, čisto nedolžno za našimi hrbti opravi najbolj škodljive manevre. Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!
Branko Cestnik
Vprašanja za p. Branka ali s. Andrejo nam lahko pošljete na poštni ali elektronski naslov [email protected].
Op.: Prispevek je odobril odgovorni urednik DRUŽINE g. Franci Petrič.
Facko
Pridružujem se Rokcu z nekaj kritikami na vprašanja in odgovore na temo tradicionalizem vs. modernizem v Cerkvi.
(1) Kot prvo je že vprašanje novinarke zanimivo postavljeno in želi sugerirati odgovor - tradicionalizem naj bi bil v zmoti, modernizem pa naj bi šepal. Kaj pa če je ravno obratno, namreč da je v zmoti modernizem, tradicionalizem pa šepa?
(2) G. Globokar govori o dinamiki postmoderne družbe in njegovih posledicah na življenje Cerkve. Sicer ne da jasnega odgovora, kakšen je njegov odnos do te paradigme oziroma ali je do njenega vpliva na življenje Cerkve kritičen. Videti je, da je indiferenten, da to paradigmo sprejema in pač samo razlaga, kaj se je v humusu postmoderne družbe zgodilo z Cerkvijo. Nujno bi ga bilo soočiti z vprašanjem, ali je to dobro ali ne, prav ali ne.
(3) Precej naivna je razlaga, da je obrat k tradicionalizmu posledica dejstva, da je za določeno skupino ljudi življenje, ki poudarja osebno odgovornost, pretežko. Predvsem je precej nekorektno pripisovati težo življenja z osebno odgovornostjo tradicinalistom. Če samo pogledamo številke duhovnih poklicev, ki so g. Globokarju dobro znane, bi lahko rekli, da je življenje z osebno odgovornostjo v posmoderni postV2 Cerkvi - recimo kar zadeva temeljno odločanje o osebni poklicanosti - peklenska težava za celotno občestvo oziroma celo prej za marsikoga drugega kot za tradicionaliste.
(4) V kritiki tradicionalistov katoliški mainstream in ljudje na pozicijah domala nikoli (in tako je tudi v tem intervjuju) ne prizna, v čem je glavni vzrok tradicionalističnega gibanja nihala v drugo smer. Ne gre v prvi vrsti za vprašanja avtoritete ali morale, ampak liturgije oziroma vseobsežnega liturgičnega razsula in izgube občutka za sveto v postmoderni postV2 Cerkvi. Če Cerkve ne bo začela tega problema resno reševati (in vsaj v Sloveniji zaenkrat ni videti, da bi se to dogajalo.
(5) Pridružujem se Rokcevi kritiki - g. Globokar zavaja, ko pravi, da je tradicionalni obred ena od možnosti izražanja duhovnosti v Cerkvi in pri tem vleče vzporednice s Prenovo v Duhu in neokatehumeni. Ker to enostavno ne drži - obhajanje TLM je tako hiperlegulirano, da bi lahko rekli, da je na nek način prepovedano.
Gotovo nekaj stvari, ki jih g. Globokar opaže glede tradicionalistov, drži, predvsem tisto, kar zadeva miselnost izključevanja. Ampak treba se je tudi vprašati, zakaj je tako in kaj vse je v preteklih desetletjih privedlo nekatere tradicionalistične kroge (v mislim imam predvsem slovenskega) do tako radikalnih drž.
Rokc5
Facko, dodal bi še nekaj razmisleka: Kar se tiče dogodkov v zadnjem času glede odnosa tradicionalizma/modernizma je zanimiva ugotovitev, ki jo je v intervjuju Louis Renaudin podal na tradicionalistični spletni strani Paix Liturgique (http://www.paixliturgique.com/aff_lettre.asp?LET_N_ID=3645&force=1; ang prevod: https://rorate-caeli.blogspot.com/2022/12/it-is-traditional-diocesan-priests-that.html) na temo, zakaj sploh napadi tega pontifikata na 'tradicionalizem': ''Že od leta 2007 dalje, in kljub trdovratnemu odporu škofov se je škofijska duhovščina nepovratno in v zelo velikem številu obračala k tradicionalni liturgiji, pa tudi k tradicionalni katehezi.'' Tukaj gre preprosto za igro številk ter čisto statistiko in liberalni del Cerkve je zgrožen, ker so vsi trendi kazali (oz. še vedno kažejo) na to, da v sekularnem svetu katoliški duhovniki postajajo bolj konservativni, bolj namenoma katoliški. Torej Cerkev sredi katolištvu nenaklonjenega sveta vidijo bolj resno, bolj konservativno, bistveno manj akomodacijsko liberalnim, progresivnim idejam. Glede družbenega okolja na Zahodu je potrebno poudariti dve stvari: a) Povojni pretres v šestdesetih (kot reakcija na obe svetovni vojni) bi se zgodil v vsakem primeru in Cerkev bi se z upadom vernosti soočila v vsakem scenariju, navsezadnje konservativna papeža sv. Janez Pavel II ter Benedikt XVI tega nista zaustavila b) Sam II.VK 'per-se' ni sporen, izjemno sporna pa je njegova liberalna zloraba in sklicevanje nanj za namen stalnih in vsakršnih »sprememb« in »liberalizacij«, kar se kot na vsem Zahodu dogaja tudi v Sloveniji Boj na nivoju tradicionalisti vs. modernisti je veliki meri torej v tem, kakšna bo v vsakem primeru manjša Cerkev na Zahodu: a) ali bo majhna, modernistična, hipijevska, »mavrična« Cerkev, ki ne bo v ničemer več kazala na presežno ampak se bo glede vsega prilagodila zahtevam moderne družbe b) ali bo majhna, bolj konservativna, jasno razločujoča Cerkev, ki bo še naprej trmasto kazala na presežno, ter bo stalen predmet (vedno bolj agresivne) spotike s strani moderne družbe Mlajši duhovniki ter najbolj vitalni deli Cerkve se zelo jasno nagibajo k opciji b) medtem ko predvsem višji, očitno liberalni kler za vsako ceno želi uveljaviti opcijo a). Definitivno je opcija a) v današnjem svetu bolj udobna, bolj komfortna, ne zahteva veliko oz. ne zahteva nič, tudi za nas laike – zato jo številni v upanju, da bodo s tem zamejili upad, tudi želijo za vsako ceno ponuditi oz. prodati.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
No, saj v Sloveniji smo .i. KRŠČANSKE SOCIALISTE - ŽE IMELI.
In vsi vemo - kaj se je zgodilo z njimi. Podlegli so ničvrednm "teorijam" STALINISTOV-MARXISTOV ALI PA SO JIH TI - ENOSVNO ODRINILI ALI UBILI.
Katoliški publicist
France Pernišek je leta 1937 napisal pomembno brošuro
"ZAKAJ NISMO KRŠČANSKI SOCIALISTI"
- v katerih s tehtnimi argumenti zavrne
STALINISTILNO.MARXISTIČNE puhlice - O "BATI IN NADSTAVBI, O RAZREDNEM BOJU ITD."
Knigo F. Perniška se dobi v NUKU. L.R. Janez Kepic-Kern
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj blagoslovljen Božič - vsem. Popravek k tekstu mojega zgornjega zapisa. Sedanje po-komsoc "levičarstvo" izvira seveda iz POLIT-ZOČINSKEGA - SALINIZMA - MARKSIZMA, ki seveda nista izvirno našega slovenskega izvora in ki seveda nikakor nista združljiva - s krščanstvom. O tej nezdružljivosti priča, jo dokazuje - usoda izvirno slovenskega t.i. "krščanskega socializma" in krščanskih socialistov, katerih vir je seveda delo in nauki dr. J.E. Kreka (1865-1917), ki so zapisani v njegovi obsežni knjigi "SOCIJALIZEM" iz leta 1901. Njegovo delo je zelo kvalitetno napisano, vendar ni moglo biti temelj za idejno podlago celega naroda v ideološko skrajno opredeljenih časih totalitarizmov 1930. let. Vendar je še predobro znana usoda sledilcev v osnovi pozitivnih naukov dr. Kreka v 1930. letih in kasneje: krščanski socialisti - sporni E. KOCBEK in ostali so postali uklanjajoči se in ne poboljšijoči sodelavci in tudi sokrivci SLOVENSKIH STALINISTIČNIH POLIT ZLOČINSTEV nad lastnim narodom. SLO stalinistom se je uprl le manjši del slo krščanskih socialistov, ki so tako sporno sodelovali v slo stalinističnem t.i. patizanstvu. Najbolj znan primer je primer krščanskega socialista ex "partizana" Janeza Marna-Črtomira Mraka (1913- ?), ki ni pristal na t.i. Dolomitsko izjavo je ustanovil svojo protistalinistično bojno enoto. O tem je nekaj povedal pok. J. Stanovnik v intervjuju za od mene osebno nebrano "Mladino" Z DNE 1.7. 2014 . Medli "krščanski socialisti E. Kocbeka" so postali podporniki , obstranski sodelavci, podrejene "sluge" slo stalinistom ali so se cel sami spremenili v stalinistične komuniste, vstopili v tedaj nedvomno stalinistično KARDELJ, KIDRIČ, I. MAČEK - KPS. Naši slovenski katoliki osnobne katoliške usmeritve - so tedaj dobro-znano poit zločinski stalinizem-marksizem Stalin "SOVJETIJE" seveda OSTRO ZAVRAČALI. V časopisih SLOVENEC in v ostalih slo glasilih iz 1930. so vsi STALIN POLIT ZLOČINI iz njegove "SOVJETIJE" - ČISTO KOREKTNO OPISANI. Kot navajam zgoraj pa j najbolj jasno - OSTRO NAPROTOVANJE SLO KATOLIKOV STALIN SOVJETSKEMU PRIMER SOVJETIJSKEGA KOMSOCIALIZMA zapisano v brošuri "ZAKAJ NISMO KRŠČANSKI SOCIALISTI" - Franceta PERNIŠKA IZ LETA 1937. V tej pomembni brošuri so kar prepričljivo zavrnjeni STALINISTIČNO-MARXISTIČNI "POJMI" - polit-zločinstva povzročajoči NESMISLI - "DRUŽBENA . "BAZA IN NADSTAVBA", DIKTATURA PROLETARIATA, RAZREDNI BOJ" itd. Odlična POLEMIČNA BROŠURA med slo katoliki in SLO STALINISTI - vrlega F. Perniška JE VSAKOMUR DOSTOPNA V NUK-u, v NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI, Turjaška 1, LJ. Skratka, kdor bi se mi kot sodelavec v mojih društvih SLOVENIANA pridružil – bo dobrodošel. Seveda le pozitivni, z ničimer slabim obremenjeni Slovenci -z izrazito pozitivnim odnosom do naše slo RKC IN NAS SLOVENCEV KOT NARODA. V PONEDELJEK GREM Z ZNANCI na Štajersko – NA OBISK NEKATERIH KRAJEV IN SPLOŠNO PRIZNANIH SLO DUHOVNIKOV. Toliko. L.r. Janez Kepic-Kern p.s. V pripravi imam tudi lep SLOVENIANA koledar za leto 2023. V letu 2023 pa bom razvijal SLOVENIANA – domoznanska in domačnostna društva, ki so že registrirna in že imajo NLB račune. RESNI IN POLNO PREDSTAVLJENI SODELAVCI IZ VSE SLOVENIJE – BOSTE DOBRODOŠLI. Poskrbeli bomo za obnovo zdaj propadajočih izvirno katoliških objektov – kot so npr. ORLOVSKI Plečnikov stadion v Ljubljani, katoliški DELAVSKI DOM na Jesenicah – ki ga je leta 1907 otvoril dr. J.E. Krek in so v njem telovadili jeseniški Orli. V letu 2023 bom torej ustanavljal domoznansko-domačnostna društva SLOVENIANA – V PODPORO NE-KOMSOC POLIT SLO STRANK.
trebor
Na žalost je pri nas tako: Vsak deklariran ateist, je tudi marksist in je žaljiv do cerkve. Sam sem ateist, vendar moije vseeno za cerkev; dokler me pusti pri miru, tudi jaz ne bom žaljiv do cerkvene institucije - še več, po kulturni identiteti sem katolik, kot je jud jud. Cilj vere je v prenašanju moralnega kodeksa na ljudi, ne pa v ontoloških razpravah, a je bil prej Bog ali človek.
Ljubljana
No, da ne bo dvoma. Dr.Globokar je vsega spostovanja vreden, inteligenten gospod!
Vsi kot levicarje pac vidimo ta poden ki nas obdaja. To nas je zmotilo ze v naslovu.
Drugacni levicarji so ze na Hrv ....tam so nekateri res tud kristjani.
Thor
Čim več takšnih intervjujev, da se razkrinka cerkveno elito vsegliharjev, preračunljivcev oz. nadstrankarjev kot je bila Levica v času Šarca.
Morda doktor živi v na oblakih in ni opazil, da pri nas vse vidne leve stranke že 32 let zagovarjajo reči, ki z Jezusovim naukom niso združljive (revolucionarno nasilje, kraja družbene lastnine, izključevanje in šikaniranje verujočih in vseh, ki ne pihajo v rogove enoumja, iz družbenega življenja in upravljanja, nespoštovanje človeka od spočetja do smrti, ideologija spola, LGBTQIA+ ...).
Res tudi na desni ni vse krasno, a vsaj škofa zaenkrat desni še niso zažgali. Se pa tudi to lahko zgodi, če se bo cerkvena elita še naprej nagibala v levo in ne bo znala ločiti, kaj je prav in kaj narobe.
Joze123
Nisem veren, sem pa krščansko vzgojen. In s tole naslovno izjavo se popolnoma strinjam. G. Globokarja sem nekajkrat srečal in lahko rečem, da bi si povsod, povsod na vodilnih mestih želel čim več takih ljudi kot je on. Zanimivo mi je bilo, kakšno avtoriteto je užival v svojem delovnem okolju, ob vsej njegovi preprostosti in istočasno njegovi intelektualni veličini.
AlojzZ
"Kje so sedaj tu katoličani?
Načelno so lahko povsod."
??????????
Še en Rupnik?
Ko začne kristjan graditi sistem, ki negira Boga, ni več kristjan. Je satanist. Postane satanist.
Tako enostavno je to. Ali si za Boga ali za satana. Vmes ni ničesar. Ja, tako enostavno je to.
In ja, greh mene, ki me nihče ne bere in sliši in vidi, je čisto nekaj drugega kot podoben greh dr. Romana Globokarja, ki uči bodoče duhovnike. Pravzaprav midva istih grehov sploh ne moreva delati. In vprašanje je, ali lahko jaz sploh storim greh proti Svetemu Duhu. In vprašanje je, ali kakšen greh dr. Romana Globokarja sploh ni greh proti Svetemu Duhu.
rasputin
Ko začne kristjan graditi sistem, ki negira Boga, ni več kristjan. Je satanist. Postane satanist. *** Sistem, ki negira Boga, kaj je to? Komunizem? Sekularizem? Vse, kar ni izrecno krščansko?
AlojzZ
Ojoj! A ti to resno?
Rosa
Ves čas poslušamo s strani mainstream katoličanov, da "nimajo problema, če nekdo črpa svojo duhovnost pri tradicionalni latinski maši". Zakaj je potem zatirano vse, kar diši po tradicionalnem nauku ali obredu, še več, celo posamezni elementi znotraj novega obreda maše (ad orientem, obhajilo na jezik, koral)?
A. Novak
Tako je zato, ker skupaj z dr. Globokarjem zastopajo relativizem na vseh področjih razen ene same izjeme: ko gre za tradicionalno latinsko mašo je treba po navodilih papeža Frančiška v kali zatreti vsak poskus "drugačnosti". Pri papežu Frančišku je to verjetno nekakšna fiksacija, ki nima racionalne podlage. Nihče pa si s strani mainstream katoličanov ne upa pokazati malo širine do tradicionalne latinske maše iz strahu pred papežem Frančiškom. Cerkvenim dostojanstvenikom je dovoljeno na splošno in teoretično lepo govoriti o tradiciji. Tudi dr. Globokarju pa bi se hitro zgodilo kaj neljubega, če bi svoj relativizem razširil na še edino izjemo, ki je prakticiranje tradicionalne latinske maše.
rasputin
Priznam, da se v tej debati ne znajdem najbolje? Ali morda tu duhovniki debatirajo med sabo?
Sam sem laik, pristaš sekularizma in razumem versko prepričanje kot del zasebne sfere.
Politični katolicizem, ki deli ljudi na katolike in nekatolike, pri čamer naj bi bili katoliki in zlasti katoliški politiki zavezani neki skupni centrali - tega ne razumem. Razumem, da lahko kristjan/katolik deluje v skladu s krščanskim etosom, toda to ne pomeni, da mora biti v stranki, ki je zavezana političnemu katolicizmu, sicer je neke vrste odpadnik.
Paradoks je, da so najbolj vneti zagovorniki političnega katolicizma bolj fanatični fundamentalisti kot mnogi duhovniki, ki so zaradi tega deležni ocen, da ne razumejo zadev, in etiket o liberalizmu.
Malce pomislimo, ali je tovrstno razumevanje politike božja volja ali je morda le volja neke institucije oziroma nekaterih njenih članov in pristašev.
Realist
Ne vem kaj potem pocnes tukaj? Pojdi komentirat na "sekularno" mladino in rtvslo. Zivi in pusti ziveti. Pojdi po svoje in pusti Kristusovo Cerkev pri miru. Nihče ti nič noče. Tvoji komentarji so polni sami sebe in svojega prav.
Peter Klepec
Ce ne razumete, bodite tiho, pa bo😀
Ljubljana
Rasputon, da vi veste kaj ste vam pa nihce ne verjame... Ker ste zmesani kot kurji futer
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj - dober dan vsem.
No, saj dileme - niso tako hude in nedojemljive. Tisti, ki nauka J. Kristusa niso zmožni dojeti - naj pač živijo - brez njega. Ko jih bodo bolezni in razne težave dovolj - matrale, bodo pa morda - le kaj dojeli in zastokali - "USMILI SE ME ..." ALI KAJ TAKEGA.
Jaz mirno sedim - pri meni navduhujolih JASLICAH.
DOKONČUJEM KNJIGO O VRLIH SLOVENSKIH Orlih (190 IN O zfo SLOVENSKIH KATOLIKIH FANTOV IN ZDK (1930-1941) DEKLIŠKIH KROŽKOV slovenskih deklet
dr. J.E. Kreka in dr. A. Korošca - KI SO V 1830. LETIH DOGRADILI orlovski Plečnikov stadion. Pobudo za korektno ureditev URADNEGA STATUSA tega izključno katoliškega društvenega objekta - sem že predal - izbranim poslancem slo parlamentarnih strank. er o moji pobudi seznanil tudi podjetnika gospoda Joca Pečečnika,ki od svojih zamisli v povezavi s tem ORLOVSKIM stadionom - odstopa. Hoče - le vrnitev denarja, kolikor ga je doslej vložil.
Skratka, kdor bi se mi kot sodelavec v mojih društvih SLOVENIANA pridružil - bo dobrodošel. Seveda le pozitivni, z ničimer slabim obremenjeni Slovenci -z izrazito pozitivnim odnosom do naše slo RKC IN NAS SLOVENCEV KOT NARODA.
V PONEDELJEK GREM Z ZNANCI na Štajersko - NA OBISK NEKATERIH KRAJEV IN SPLOŠNO PRIZNANIH SLO DUHOVNIKOV.
Toliko.
L.r. Janez Kepic-Kern
p.s.
V pripravi imam tudi lep SLOVENIANA koledar za leto 2023.
V letu 2023 pa bom razvijal SLOVENIANA – domoznanska in domačnostna društva, ki so že registrirna in že imajo NLB račune.
RESNI IN POLNO PREDSTAVLJENI SODELAVCI IZ VSE SLOVENIJE – BOSTE DOBRODOŠLI. Poskrbeli bomo za obnovo zdaj propadajočih izvirno katoliških objektov – kot so npr. ORLOVSKI Plečnikov stadion v Ljubljani, katoliški DELAVSKI DOM na Jesenicah – ki ga je leta 1907 otvoril dr. J.E. Krek in so v njem telovadili jeseniški Orli.
V letu 2023 bom torej
ustanavljal domoznansko-domačnostna društva SLOVENIANA
– V PODPORO NE-KOMSOC POLIT SLO STRANK.
rasputin
Tisti, ki nauka J. Kristusa niso zmožni dojeti – naj pač živijo – brez njega. *** Tisti, ki Jezusov nauk dojamejo, pa naj - širijo sovraštvo do Rusov in Rusije, - podpirajo etnocid genocid in eksodus nad rusko manjšino v Ukrajini, - podpirajo ameriški imperializem, vključno s proksi vojno Amerike proti Rusiji v Ukrajini - podpirajo ukrajinski genocidni neonacistični režim v Ukrajini, - podpirajo ameriške napadalne vojne vsepovsod po svetu, - podpirajo revanšistična, iredentična in zgodovinsko revizionistična stremljenja, če gredo v škodo Rusov in Rusije itd. Dvojna morala je nemorala. Jezus je učil ljubezen, ne sovraštvo. Najbolj je bil gorak farizejem, hinavcem, ki so eno govorili, drugo delali.
Peter Klepec
A so vam Americani kaksen most kje podrl, al kaj?
A. Novak
Dr. Roman Globokar: "Samo dejstvo, da nekomu tradicionalni latinski obred maše bolj pristno odgovarja na duhovne potrebe, zame ni problematično."
Očitno pa za dr. Globokarja ni problematično niti zatiranje tega obreda, ki ga s tako ostrino izvaja papež Frančišek. Še en primer sprenevedanja torej, ki je tako tipično za naše cerkvene dostojanstvenike.
Realist
"Papež izpostavlja, da ni mogoče živeti vesoljnega bratstva, če nimaš ljubezni do svoje kulture."
Odlicno povedano. Kdor iskreno ne spostuje in ceni svoje kulture, tudi druge ne more.
Peter Klepec
Nic novega. Kdor sam sebe ne mara, logicno, da tudi nikogar drugega ne mara. To ni cerkvena modrost, ampak kar navadna cloveska psiha.
Rokc5
V intervjuju je povedanih kar nekaj spornih stvari oz. netočnosti:
1) ''Skoraj bogokletno je, če rečeš, da je nekdo z leve politične sfere kristjan …''
Bojim se, da spoštovani dr. Globokar s takšnimi izjavami vnaša preveliko zmedo med že tako zmedeno verno ljudstvo. Vsem nam toplo priporočam ponovno branje dr. Antona Mahniča, ki jasno govori zakaj katolik ne more biti liberalec/levičar/socialist itd. Za Mahniča NE obstaja tradicionalno/konservativno katolištvo ravno zato, ker v prvi vrsti NE obstaja liberalno katolištvo. In če citiram dr. Mahniča: »Katoliški liberalizem spajajoč resnico z lažjo, zatemnjuje katoličanom spoznanje resnice.« in še drug citat dr. Mahniča: »Kaj pomaga pridigati mir, slogo, edinost v imenu narodnosti, ko nam pa narod pred očmi versko, nravstveno in gmotno hira in gineva? Kdo bo enkrat pred sodnim stolom odgovarjal za tisoče nedolžnih duš, ki jih je zadavil sovražnik, medtem ko ste vi molčali in mirno spali?«
Kar se tiče tradicionalizma vs. katoliškega liberalizma:
2) ''Velikokrat čakamo, da bo nekdo drug nekaj rešil. Govorimo si, da naj škofje že nekaj naredijo, z vrha naj nekaj rešijo …''
Kolikor je meni znano, je na Slovenskem bila tam po letu 2012 vsaj desetletje skupina mladih (!!!) katolikov (laikov ter nemajhna skupina duhovnikov), ki so želeli z lastnim prostim časom, finančnimi sredstvi, organizacijo promovirati bolj resno liturgijo, tudi maševanje po starem obredu. Škofje tega iskrenega angažmaja nikoli niso podprli, še več zadevo so omejevali na vsakem koraku deset let (ter s tem šli kontra takratnemu motu propriju iz Vatikana, Benedikta XVI). Čeprav je angažma prišel iz terena iz strani zainteresiranih laikov in mladih duhovnikov, škofje takšne inciative na Slovenskem nikoli niso podprli.
3) ''To je ena od oblik molitve v Cerkvi. Tako kot ima Prenova v Duhu svojo obliko molitve, neokatehumeni svojo …''
To je navadna LAŽ. Prenova v Duhu (in njej podobni derivati) s kitarami 'hara' po celotni Cerkvi na Slovenskem medtem, ko je Slovenija edina država v EU-ju kjer se liturgičnega izročila ne spoštuje. Ne samo to, da status tistih, ki bi si želeli dostop do tridentinskega obredja ni urejen (uničenje skupnosti na dva dela ter maša 1x mesečno v Stični pozno popoldne pač ni urejen status!), še duhovnikom, ki bi želeli maševati na glavnem oltarju (vir: https://www.newliturgicalmovement.org/2015/07/a-first-mass-in-slovenia.html?m=1) je bilo to izrecno prepovedano (!). Vsaj 20 če ne celo več duhovnikov v Sloveniji ne samo da ne sme občasno maševati po večnem tridentinskem obredu v javnosti, imajo celo prepoved vsaj 'kompromisne' uporabe določenih vidikov bolj pobožnih litugričnih oblik (t.i. 'ad orientem', uporaba če duhovnik želi starih mašnih plaščev, uporaba določenih liturgičnih predmetov npr. burza, velum, uporaba obhajilnih mizic, prejemanje Najsvetejšega kleče in na usta itd.).
4) ''Kadar pa se želi ta obred postaviti za edinega pravilnega in se razlaga, da gre v Cerkvi vse narobe samo zato, ker duhovniki ne mašujemo po latinskem obredu, pa to predstavlja stranpot, saj njihova duhovnost temelji na izključevanju večine katoliškega občestva.''
Zopet zavajanje, saj smo številni samo želeli, da se v Sloveniji mašuje po določilih II. Vatikanskega cerkvenega zbora ter dokumenta Sacrosantcum Concilium. In kot sem tu že večkrat omenil, ter kot sem zapisal zgoraj, v Cerkvi na Slovenskem NI interesa, da bi se spodbujalo resno implementacijo liturgične reforme, če so tako osnovne stvari kot možnost maševanja na glavnem oltarju, tako huda težava.
In da zaključimo s papežem Pijem IX: ''Katoliški liberalizem je 'pestis perniciosissima!'
rasputin
Ideološke razlike v družbi so lahko konstruktivne in produktivne, če vodijo do boljših politik v korist celotne družbe, lahko pa so destruktivne, če vodijo v parcialne koristi in privilegije tistih, ki imajo večjo družbeno moč, na račun drugih, ki te moči nimajo.
Tisti, ki politiko zlorabljajo za svoje privilegije, vključno pridobitnimi, ideološke razlike potencirajo v polje destruktivnosti, ker na ta način pri ljudeh dosežejo nekakšen plemenski odziv oziroma spodbudijo nekak čredni nagon, ki ljudi prisili, da se med sabo delijo in ločijo na ostri črti "naši - vaši", pri čemer imajo naši vedno in povsod vse prav, ne-naši pa so pojmovani kot sovražniki.
Slovenija je globoko ideološko razdeljena na ta destruktiven način, pri čemer levi in desni drug za druge mislijo, da pravzaprav ne bi smeli obstajati, ker so desni za leve fašisti, levi pa so za desne komunisti. Demokracija pač ni politični boj na življenje in smrt, kjer mora en politično-ideološki pol izbojevati absolutno zmago in eliminirati drugega. Toda pri nas je žal bolj ali manj tako.
Ideološke sprave, ki je pogoj delujoče demokracije, ni. Zato pa smo kot družba v stalnih krčih, omrtvičeni v delovanju in ne izkoriščamo in uresničujemo svojih potencialov. Vse preveč je na levi in desni prisotna destruktivna miselnost: Udri! Nije ti brat!
Poglejmo samo sedanje stanje, ko imamo premierja Goloba. Slednji je bil pred sedanjo politično funkcijo direktor GEN-I. Janševa vlada mu ni podaljšala mandata. V volilni kampanji smo izvedeli, da je imel Golob za naše razmere enormno plačo in to v državni firmi. Toda Janševa vlada z zamenjavo Goloba in drugih volilnih v energetiki ni zasledovala cilja znižanja enormih plač vodilnih v energetiki, temveč cilj, da svoje ljudi postavi na vodilna mesta in jim zagotovi visoke dohodke.
Če se zdaj Golob obnaša do desnice kot bik, ki vidi rdečo cunjo in po tekočem traku meče desne kadre z njihovih položajev, najbrž ni bilo nepričakovano. Golob pač ni ravno svetnik, ki bi se odrekel maščevanju, ki je za večino ljudi sladko.
Peter Klepec
Politik zivi od podpore ljudi, ki so ga spravili na polozaj. Ti ljudje hocejo nekaj za to nazaj. Golob mora te ljudi « placati ». Tudi JJ jih je moral. Ker je v SLO ogromno drzavnih firm in institucij, je to nacin kako podpornike « placati ». Resitev bi v normalnih razmerah bila razprodaja drzavnega premozenja. Ampak kaj, ko vse spet pristane v istem koritu, kjer se naprej ostane isti princip « placila ».
Jana Px
A je dons lovopust na kozle slučajno? To da so kristjani lahko levičarji je ena pravljica za lahko noč. Mogoče je bila včasih levica drugačna, ampak danes kompletno vsa levica na zahodu vključno z demokrati v zda zagovarja pravico do splava, pravice ldgbtiq+, in je nasploh protikrsčanska, po marxovsko stremi k razbitju družine, naroda, Boga. Kakšen kristjan, dr. Globokar, je torej lahko en tak levičar? Lahko je en tak kocbek, ki se ga izkoristi in odvrže. Tak lolek, kot je uni baje kristjan aktivist pri 8. marcu, ki je sponzoruša planned parenthooda. Haloooo? Prav je da gre Cerkev tudi na rob, da ponudi roko, ampak stališča pa morajo biti kristalno jasna. Omlednost pelje samo v propadanje, s tem ogrožamo tako desnico, kot samo Cerkev. Fino bi bilo tudi, če bi bile katoliške šole za katolike, ne za levičarje. Plačevanje NUSZja je samo en primer, kako oh in sploh kristjanom prijazna je levica, prispevale bodo pa večinoma stare mamce z mizernimi pokojninami, ki še zase nimajo. No pa za uno katoliško gimnazijo bo najbrž Golob kak drobiž prispeval, k mu otroci hodijo tja, drugače pa nastrojen proti vsemu, kar vsaj malo diši po krščanstvu. Sramota!
Z vsem spoštovanjem, ampak a se lahko malo zresnete, slovenska cerkvena oblast?
Ljubljana
se kar strinjam... Ni treba vnašat še več zmede v že itak total zmedene glave
rasputin
To da so kristjani lahko levičarji je ena pravljica za lahko noč. *** Najbolje, da državo razdelimo na dva dela: en del za kristjane in drugi del za ostale, vmes pa strelski jarki.
Peter Klepec
Mozakar je lepo povedal, da sta pojma levo-desno malo zmedena.
Peter Klepec
Pravi kristjan je po definiciji pravi levicar. Kdo je bil vecji levicar kot Jesus? Ampak to cemur se pravi danes levica je konfuzno. Levicarji so avtokrati, totalitarci, kapitalisti, rusofii (sem kaj izpustil?). Ampak to najdes tudi na desni. Dejansko gre res samo za klan. V slovenski levici so nasledniki komunistov, ampak ni nobenega komunista vec. Samo klan je, to kar je komunizem vedno bil.
A. Novak
To je sprenevedanje, tipično za naše cerkvene dostojanstvenike. Podobno kot tista o Rupniku, ki je menda sam naredil samo vratca od tabernaklja v njihovi kapeli. Očitno se sprenevedanja učijo že bogoslovci v semenišču, potem se pa samo še izpopolnjujejo, ko napredujejo po lestvici cerkvenih dostojanstvenikov. Zagotovo je v tem precej užitka, ko nadrejeni lahko govori podrejenim kakršnekoli neumnosti, podrejeni pa morajo pokorno kimati in se bati kaj ugovarjati. Papež Frančišek je pravi sadist v tem smislu.
Jana Px
Spoštovani Rasputin, izkrivili ste moje besede, prav nikjer nisem napisala, da levicarji in desničarji ne bi smeli obstajati drug ob drugim, zaradi mene je kdorkoli lahko kar mu paše. Ampak bodimo pa dosledni. Gre samo za DEJSTVO, da Slovenec, ki je iskreno katoličan, NE MORE biti hkrati levičar, oziroma voliti stranke slovenske levice. Deloma lahko trdim isto tudi za vecino zahodnih držav. Je v startu nezdružljivo, ker je preveč temeljnih vrednot diametralno nasprotnih, plus bolestno sovraštvo do vsega cerkvenega. Pa se strinjam, da sta pri nas levo in desno pojma, ki se ne pokrivata z običajno definicijo, nenazadnje je pri nas kapital v rokah levih. Ampak ne sprenevedajmo se, vemo, kdo se pri nas šteje za desno stranko in kdo za levičarje. Samo to me moti, ker s prižnice ni jasne besede glede marsičesa, sploh pa kar se politike tiče. Razumem, da Cerkev skrbi za večnost, ampak tudi ta svet nam je dan v skrbstvo in ker ga vodi politika, mora biti Cerkev tudi malo politična. Ne moreš it k maši, potem pa volit leve stranke, to je vse, treba se je odločit. Druga cerkvena cvetka je pa TLM, namesto da bi omogočili tak obred, jih ovirajo in silijo v geto, ali celo ven iz Cerkve. Razumi kdor more. Kakorkoli.... božje dete je rojeno, blagoslovljen Božič vsem --'--,--@
MEFISTO
A orožje bi pa dal v roke onim,ki niso kristjani?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.