Dr. Kovačič Mlinar: Golob ne more kar ukazati tožilstvu, naj opusti postopke proti kršiteljem ukrepov in protestnikom

Tako je Golob pred volitvami aktivistom, združenih pod Glasom ljudstva, obljubil uresničevanje njihoveih zahtev (vir slike: YoutubeTopnews)
POSLUŠAJ ČLANEK
V novi koalicijski pogodbi je med drugim navedeno, da bi opustili vse prekrškovne in kazenske postopke, ki so bili sproženi proti posameznikom in posameznicam zaradi kršitev ukrepov zoper covid-19 ter zaradi javnih zborovanj in javnega izražanja mnenj. Hkrati pa si v koalicijski pogodbi prizadevajo za neodvisnost in strokovnost delovanja institucij ter dosledno upoštevanje načela delitve oblasti.

Na Domovini nas je zanimalo, ali se ta dva dela koalicijske pogodbe med seboj izključujeta in ali ne bi šlo v tem primeru za poseganje politike v zadeve neodvisne institucije, in sicer v našem primeru državnega tožilstva.

Tako bi lahko na primer opustili tudi vse sankcije, ki so jih zaradi javnega zbiranja za časa epidemije bili deležni petkovi protestniki na čelu z Jašo Jenullom. V začetku maja je ta tako dobil že tretjo položnico za poravnavo stroškov, povezanih s protesti, in sicer v višini 34.000 evrov.

Petkovi protestniki si seveda obetajo podporo bodoče koalicije, saj so te stranke pred volitvami podpisale njihove zahteve in s tem obljubile, da jih bodo uresničile. V delu koalicijske pogodbe, kjer je govora o opustitvi postopkov zoper posameznike, ki so kršili covidne ukrepe, piše tudi, da bodo posebno pozornost namenili varovanju pravice do protesta in javnega izražanja mnenja. Posledično naj bi tako država opustila vse prekrškovne in kazenske postopke v zvezi z javnim izražanjem mnenja in javnim zborovanjem.

Postavi pa se seveda vprašanje, ali ne gre v tem primeru za poseganje politike v zadeve neodvisne institucije, kot je državno tožilstvo. O položaju državnega tožilstva je odločalo tudi ustavno sodišče, ki je zavzelo stališče, da gre za sistem samostojnih državnih organov, v okviru katerih državni tožilci na podlagi prvega odstavka 135. člena Ustave Republike Slovenije izvršujejo funkcijo vlaganja in zastopanja kazenskih obtožb kot posebno funkcijo državne oblasti in druge naloge v skladu z zakonom.

Državno tožilstvo sicer res spada v izvršilno vejo oblasti, kjer je tudi vlada, a ni organ, ki bi ga v smislu političnih in strokovnih navodil v konkretnih zadevah lahko usmerjala vlada ali katerokoli ministrstvo. Slovenska ustava tako zahteva samostojnost državnega tožilstva kot državnega organa.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je pred dnevi pozvala h končanju vseh postopkov proti aktivistom civilne družbe v Sloveniji ter odpravi kazni zanje.

"Zahteva, da morajo mirni protestniki povrniti stroške varovanja nedovoljenih javnih zbiranj, je v nasprotju s slovenskimi in mednarodnimi določili," je na spletni strani zapisala predstavnica mednarodne organizacije, ki se ukvarja z varstvom človekovih pravic.


Ena izmed točk koalicijske pogodbe pa nato nekoliko kontradiktorno zapiše, da je cilj nove koalicije zagotoviti neodvisnost in strokovnost delovanja institucij ter dosledno upoštevanje načela delitve oblasti. To načelo sicer ločuje posamezne veje oblasti in omogoča nezdružljivost funkcij v vseh 3 vejah oblasti (zakonodajni, izvršilni in sodni) ter t. i. sistem zavor in ravnovesij, ki vzpostavlja medsebojni nadzor vej oblasti, hkrati pa omogoča tudi njihovo sodelovanje.

Ali se omenjena izvlečka iz koalicijske pogodbe med seboj izključujeta in ali gre za sporno zavezo, smo povprašali strokovnjaka za prekrškovno in kazensko pravo, odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja.

Kovačič Mlinar o napovedani potezi bodoče koalicije


Odvetnik specialist za kazensko pravo, doktor kazenskopravnih znanosti, docent za področje pravo. (vir foto: osebni profil na Twitterju


Odvetnik Kovačič Mlinar je dejal, da je zadeva čudna, ker se niti prekrškovni niti kazenski postopek, potem ko je začet, ne more kar umakniti. Tožilstvo sicer obtožne predloge lahko umakne, če gre za specifično kaznivo dejanje.

Vlada ali pa določeno ministrstvo ne more tožilcu, ki je po zakonu samostojen, odrediti opustitve kazenskih ali prekrškovnih postopkov zoper prej omenjene posameznike. Kovačič Mlinar je tudi povedal, da si ne zna predstavljati, kako bi to v praksi izgledalo in bi bilo hkrati izvedljivo v skladu s trenutno veljavno procesno zakonodajo.

Če bi šlo za zasebno tožbo ali predlog, kot se je v preteklosti že dogajalo, se zadeva lahko umakne. Kar pa se vodi po uradni dolžnosti, kakor velja v našem primeru zoper covid protestnike, se ne more kar tako umakniti ali pa naložiti tožilcu nalogo, naj postopke opusti. Lahko bi umaknil tožilec obtožni akt, a mora biti to na podlagi njegove lastne presoje in profesionalnosti. Za to bi pa seveda morali obstajati pravni razlogi.

Kot pa je za konec poudaril še odvetnik Kovačič Mlinar, tožilcu vlada ali pa kakšen minister ne more ukazati, kaj naj stori, saj je tožilstvo del pravosodja, tožilci pa morajo biti pri svojem delu samostojni in niso neposredno podrejeni izvršilni veji oblasti.

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Če bi Janša napovedal opustitev prekrškovnih in kazenskih postopkov proti svojim podpornikom, kako bi to sprejeli mediji in javnost?
Najbrž nikogar več ne preseneča, a skrajno problematična napoved iz koalicijske pogodbe, da bo nova vlada poskrbela za opustitev  vseh prekrškovnih in kazenskih postopkov zaradi kršitev ukrepov zoper covid-19 ter v zvezi z javim izražanjem mnenja in javnim zborovanjem, bi morala dvigniti vik in krik v medijih in strokovni javnosti.  Zagotovo ga bi, če bi tovrstno poseganje politike v neodvisne institucije, kot je tožilstvo, napovedala denimo Janševa vlada. A Golobovim so, kot še marsikaj drugega, nekaj tako nesprejemljivega za sistem delitve oblasti gladko spregledali ali pa celo pozdravili. Povejmo enostavno to, kar je za Domovino povedal tudi neodvisni strokovnjak za kazensko pravo dr. Kovačič Mlinar: politična oblast v demokratičnem sistemu nima nobene pristojnosti, da bi dosegla opuščanje prekrškovnih in kazenskih postopkov. Če bi kaj takega imela, pa bi resnično bili v avtokraciji, če ne kakšnem še bolj nedemokratičnem sistemu. Recimo takšnem, kot smo ga pred desetletji že imeli in je, hvalabogu, propadel.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike