Dr. Avbelj: mehanizem pogojevanja evropskih sredstev z zagotavljanjem vladavine prava bi pomagal tudi Sloveniji

Uredništvo
"Vladavina prava jamči oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse in s tem tudi temelj svobode posameznika ter normalnega razvoja posameznika in države," je slovenski premier Janša povedal ob boku današnje razprave na Evropskem svetu v Bruslju, primarno namenjene dogovoru o skladu za okrevanje Evrope po pandemiji koronavirusne bolezni 19.

Podpora pogojevanju dodeljevanja evropskih sredstev pri zagotavljanju vladavine prava v državah članicah bi morala biti v interesu Slovenije, saj bi s tem "vsaka reformna vlada zagotovila tudi podporo EU pri težkih korakih za izboljšanje zatečenega stanja." In to je v Sloveniji v marsikaterem pogledu slabše kot na Madžarskem in Poljskem, meni redni profesor za evropsko pravo na Novi univerzi, dr. Matej Avbelj.

Po informacijah iz Bruslja so voditelji držav članic sicer danes dosegli načelno podporo Skladu za okrevanje Evrope po pandemiji COVID-19. Dokončen dogovor okrog tega je mogoč, pogajanja pa še trajajo.

Med voditelji članic Evropske unije je očitno dosežen načelen kompromis, da se sredstva v Skladu za okrevanje Evrope po pandemiji zmanjšajo s 750 na 700 milijard, nepovratna sredstva pa znotraj tega na 390 milijard evrov (namesto 500 v osnovnem predlogu).

Do sedaj je bilo namreč veliko razhajanje med tako imenovanimi "varčnimi članici" z evropskega severa in državami južnega dela Evrope, o tem, koliko sredstev naj bo razdeljeno nepovratno in koliko preko posojil ter po kakšnih merilih in nadzoru.

Kot je za Domovino opozoril nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle, so dileme podobne tistim, s katerimi smo se srečevali v Jugoslaviji. "Vprašanje je torej, ali bo šla zgodba v jugoslovanski ali kateri drugi smeri. Vidim paralele z debatami v Beogradu." Peterle poudarja, da gre za začetek konference o prihodnosti Evrope, saj gre, ob predpostavki, da koronavirusne situacije še ne bo kmalu konec, za nevarnost, da se na hitro vzpostavi nek model, zaradi katerega bo evropske voditelje kasneje še močno bolela glava, saj ne bo vzdržal preizkušenj v prihodnosti. Zato Peterle zagovarja premišljenost, dialog, oziroma pogovor.


Kaj pa razdeljevanje sredstev in vladavina prava?


V minulih dneh se je odpiralo vprašanje, ali bi izplačila morali pogojevati s spoštovanjem pravne države, kot je preko uvedbe posebnega mehanizma predlagala Evropska komisija. V mislih so imeli predvsem situacijo na Poljskem in Madžarskem.

Lojze Peterle meni, da je pri takšnih vprašanjih pogojevanje lahko problematično, daj bi se tudi v zahodnih demokracijah hitro našlo pravno občutljiva področja. "Denimo, imamo državo na evropskem zahodu, ki nima ustavno rešenega pojma manjšin," pravi.

Peterle opozarja, da so pogledi, kaj je pojmovanje pravne države, različni in v državah bivšega komunističnega sistema je pogled na pravosodje drugačen kot na Zahodu. Po njegovih besedah se dostikrat zdi, da je na zahodu premalo razumevanja o sistemih pravnih držav na vzhodu in v kakšnih okoliščinah so se oblikovale. Zato je rešitev več dialoga, ne pa pogojevanje.

Nekoliko drugačno stališče do tega vprašanja pa ima redni profesor evropskega prava z Nove Univerze, dr. Matej Avbelj.

Kot opozarja, so vladavina prava, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in pluralizem temeljne vrednote EU. "Nekatere države članice EU, najbolj očitno Madžarska in Poljska, jih v zadnjem času sistemsko in vztrajno ogrožajo, kar je večkrat potrdilo tudi Sodišče EU. Ker to lahko sankcionira samo posamične, konkretne kršitve vladavine prava, sistemske kršitve ostanejo."

Profesor izpostavlja, da se je v preteklosti kot edini učinkoviti mehanizem, ob brezzobem in političnem postopku po 7. členu PEU, izkazalo pogojevanje evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. "Slednje bi moralo biti samoumevno in uživati podporo vseh držav članic. Je pa v ta namen treba ustvariti sistematičen, pregleden in nepolitičen mehanizem uveljavljanja kršitev vladavine prava, z jasnimi, v naprej predvidenimi kriteriji."

"Sloveniji, ki je, kot s kolego Letnar Černičem piševa v svoji knjigi, v marsikaterem pogledu slabša kot Madžarska in Poljska pri zagotavljanju vladavine prava, bi moralo biti v strateškem interesu, da tak sistem pogojevanja podpre," meni dr. Avbelj. S tem bi si namreč vsaka reformna vlada zagotovila tudi podporo EU pri težkih korakih za izboljšanje zatečenega stanja.

Trenutno sicer ne kaže, da bi bil za učinkovit in pregleden mehanizem pogojevanja denarnih sredstev s spoštovanjem vladavine prava med voditelji držav članic v Bruslju dosežen dogovor.



Na Twitterju se je na podlagi fotografij skupnega omizja razvila tudi zanimiva razprava, kdo sedi na "bolj častnem" mestu pri skupni mizi evropskih voditeljev.

Matic Cvelbar, sicer predstavnik za stike z javnostjo evropske poslanke Ljudmile Novak, je najprej ocenil, da je "nečastno" mesto pri mizi zasedel ravno slovenski premier



A ravno na tem, "nečastnem" mestu je dan prej sedela nemška kanclerka Angela Merkel, je dobil odgovor:



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

EU z novo strategijo za enakost spolov: do popolne enakosti še približno 50 let
  • 07. 03. 2026
Münchenska konferenca – priložnost za EU
  • 13. 02. 2026
Evropa v primežu Hormuške ožine in Adenskega zaliva
  • 16. 03. 2026