Dr. Anže Logar: Novinca v politiki v prvem delu mandata izkušenejši preprosto vrtijo okoli prsta (2. del)

Vir: fotoarhiv SDS
POSLUŠAJ ČLANEK
Vir: fotoarhiv SDS


V današnjem drugem delu intervjuja z enim najvidnejših slovenskih politikov mlade generacije preberite kratko oceno mandata vlade Mira Cerarja in moči vzporednih omrežij, pogled dr. Logarja na zunanjo politiko Karla Erjavca, trenutno situacijo na desni sredini ter obete za prihajajoči mandat, če bi zmagala SDS.

Sredi marca je predsednik vlade odstopil, s čimer mandat predčasno končuje še ena leva vlada. Lahko podate kratko oceno tega mandata, kaj so po vašem mnenju bistvene stvari, ki so manjkale ali bile storjene narobe?

Glede na to, kako močen zmagovalec volitev je bila SMC, je zame osebno nerazumljivo, da je sprejela agendo manjših strank, celo ne-koalicijskih, in se prve pol leta ukvarjala z mandatom enega od opozicijskih poslancev. Glede na to moč bi se morala po mojem mnenju v prvem letu ukvarjati z oblikovanjem nekega ustreznejšega volilnega sistema ter pripravo podlag za strukturne reforme, ki bi jih nato izpeljala v nadaljevanju mandata.

Da tega ni storila, zopet nazorno kaže na to, zakaj novinec v politiki ne more biti uspešen. V prvem delu mandata, ko po navadi vlade sicer naredijo največ, ga koalicijski partnerji in tisti, ki se s politiko ukvarjajo dalj časa, namreč enostavno vrtijo okoli prsta.

Imajo po vašem mnenju vzporedna tranzicijska omrežja moči danes manj, enako ali več moči in vpliva, kot so jo imele pred nastopom te vlade? Kaj pa pred krizo l. 2008?

Po mojem mnenju so pridobila dodatno moč, čeprav so jo imela vmes manj. V umanjkanju neke jasne strategije vlade ter izkušenega premiera namreč okoliški centri moči bistveno pridobijo na moči in zato lažje vplivajo na politične odločitve.

V tem pogledu smo bili denimo priča nekaterim izredno sumljivim odločitvam, npr. prehod Save z DUTB na SDH, sprejem Strategije upravljanja z naložbami države, v kateri so nekatere družbe, ki po osnovni logiki ne spadajo med strateške ali pomembne, pa popolna ustavitev prodaje NLB, Telekoma itd.

Vsi ti koraki, ki so bili predvideni za uresničitev, se ravno zaradi struktur iz ozadja niso. Kar se tiče upravljanja državnega premoženja nasploh, lahko postavim eno samo, retorično vprašanje: Vas predsednica uprave SDH prepriča?
Tem političnim strukturam je očitno skupna ideološka naslomba na neke pogojno demokratične režime, kjer se očitno počutijo bolj doma.

Kdo so naravni zavezniki Slovenije v tujini? Na katere države bi se morali v mednarodnih odnosih najbolj nasloniti?

Sam sicer izhajam z zunanjega ministrstva, a moram reči, da se v temelju ne strinjam z usmeritvijo slovenske diplomacije. Po mojem mnenju nas praktično vse aktivnosti, ki jih izvaja politika Karla Erjavca, samo oddaljujejo od nekega širšega zavezništva razvitih, demokratičnih in svetovnonazorsko odprtih držav, ki so utemeljene na vladavini prava, in nas vse bolj obračajo k nekim avtokratskim režimom, ki ne varujejo niti temeljnih človekovih pravic.

Današnji mednarodni odnosi pa so v resnici precej ne-linearni. Opravka imamo z multilateralo in kombinacijo vsega, ne zgolj naslanjanjem na eno svetovno silo. Konec koncev lahko vidite, da se pri različnih vprašanjih oblikujejo različne ad-hoc koalicije.

V tem mandatu predsednika ZDA obstaja denimo okoliščina, ki bi morala iti zelo na roko Sloveniji, a je bodisi ne znamo bodisi nočemo izkoristiti. To je po mojem mnenju sploh neko področje, kjer je naša diplomacija dosegla največji poraz. Zgrešena zunanja politika je sicer že stvar zadnjih 10 let v Sloveniji, z izjemo enega leta desnosredinske vlade. Tem političnim strukturam je očitno skupna ideološka naslomba na neke pogojno demokratične režime, kjer se očitno počutijo bolj doma.

Ste politik mlade generacije, ki vse bolj prevzema vajeti. Če se ozrete okrog sebe, kdo so zavezniki, na katere lahko SDS računa v prihodnosti, da bo Slovenijo skupaj popeljala v boljše, uspešnejše čase?

Naša stranka je večkrat jasno povedala in s svojim delom tudi dokazala, da je pripravljena sodelovati z vsemi, ki želijo Sloveniji dobro, jo usmeriti v smer napredka ter za katere so vladavina prava in demokratične vrednote ključen postulat političnega udejstvovanja.

V političnih oddajah in TV soočenjih večkrat nastopate hkrati z Matejem Toninom, ki je pred kratkim prevzel vodenje druge parlamentarne desnosredinske stranke. Pogosto zagovarjata podobne rešitve. Kakšen je vajin odnos oz. sodelovanje?

Sem sicer pripadnik malo starejše generacije kot Matej Tonin. Na splošno pa verjamem v dobro vsakega, dokler me ne prepriča o nasprotnem. Verjamem, da je v tem duhu možno iskati skupne točke in lastnosti. Ravno zaradi tega naj bi politika bila neka veščina, kjer se išče tisto, kar se da narediti skupaj glede na zatečeno stanje. Če je to interes obeh ali vseh partnerjev, se da v politiki sprejeti pametne odločitve.

Kaj pa menite o ostalih strankah desne sredine, jih je preveč?

Število strank je povezano z volilnim sistemom. Po mojem mnenju je slovenski politični prostor zaradi volilnega sistema preveč fragmentiran. Za demokratičen preboj »stopnjo više« je po moje ključna tudi sprememba volilnega sistema, a v predvolilnem času to ni ravno pomembna tema.

Je pa imela ravno velika poslanska skupina SMC v tem mandatu neko izjemno priložnost, da bi se povezala denimo s SDS ali katero drugo stranko in že na teh volitvah z nekim ustreznejšim volilnim sistemom iskala prave odgovore na izzive sodobne politike.

Volilni sistem se mi na splošno zdi zelo pomemben faktor, ki bi v politiki in posredno tudi družbi lahko sprožil pozitivne spremembe, npr. v smeri večje povezanosti ter zavesti o skupnem dobrem. O tem namreč pričajo tudi izkušnje iz tujine.
Ključ v rokah ima tistih 55 do 60 % volivcev, ki ostanejo doma zaradi nezainteresiranosti, razočaranosti ali pa tega, da ne verjamejo v spremembo.

Kakšna so lahko realna pričakovanja SDS in desno-sredinskega bloka od prihajajočih volitev? Koliko možnosti vidite, da bi sestavil vlado?

V Sloveniji imamo zanimiv fenomen »kavč demokracije«. Iz domačega kavča so namreč vsi zelo kritični do politike, sprejetih rešitev itd., precej manj pa so aktivni takrat, ki imajo dejansko moč nekaj spremeniti. Česar si osebno želim, je predvsem to, da bi na teh volitvah ljudje volili »z nogami« - da bi torej vzeli pot pod noge.

Če namreč pogledamo volilno udeležbo, je ta vedno nižja, zaupanje v politiko pa tudi. Če nato pogledate v zgodovino samostojne Slovenije, lahko ugotovite, da taka miselnost najbolj ustreza levim vladam - za seboj imamo 20 let vladavine levih vlad. In, ali smo zadovoljni s stanjem v državi?

Ključ v rokah ima torej tistih 55 do 60 % volivcev, ki ostanejo doma zaradi nezainteresiranosti, razočaranosti ali pa tega, da ne verjamejo v spremembo. Teh 55 % volivcev, ki so očitno nezadovoljni s ponavljanjem vedno novih obrazov in mešanic levih politik, lahko letos dejansko ustvari spremembo. Morajo pa voliti 'z nogami' – torej priti na volitve in dejansko oddati svoj glas.

Prihajajoče volitve so lahko eden ključnih trenutkov spremembe razvojnega potenciala države. Ravno ti, ki jim je v interesu vzdrževanje statusa quo, se tega namreč najbolj bojijo. Zato mora molčeča večina iti volit.

V čem vidite razloge, da se volilna podpora strankam, ki izhajajo iz slovenske pomladi, kljub očitnemu vzponu desne sredine v naši soseščini, zadnja leta giblje okoli tretjine volilnega telesa?

2 meseca pred volitvami je prezgodaj dajati kakršnekoli ocene in je rezultate vsake stranke ali opcije nemogoče oceniti. Enostavno si ne upam česarkoli napovedovati.

Terenske analize kažejo, da del glasov – predvsem na podeželju – SDS jemlje tudi Marjan Šarec. V čem vidite razlog za to? Je po vašem mnenju povolilna koalicija SDS z LMŠ realna možnost?

Moram priznati, da se s temi vprašanji ne ukvarjam. Do volitev sta, kot rečeno, še dobra 2 meseca in kot se je pokazalo v preteklosti, se zadnji rezultati oblikujejo nekaj dni pred volitvami. SDS pa je že večkrat povedala, da je pripravljena sodelovati z vsemi, ki jim je mar napredek te države. Igra z odprtimi kartami in odprtimi rokami. Rezultat volitev je tisti, ki oblikuje prihodnjo koalicijo in zaenkrat je to enačba s samimi neznankami.

Pričakujete glede na pretekle izkušnje do volitev še kakšno »bombo«, še kakšen »veliki pok«?

Zanimiva je izjava Matjaža Hana na enem od kolegijev predsednika DZ, kjer je dejal, da si želi, da bi levica tokrat Janšo premagala na pošten način, oz. nekaj takega. Tako formuliranje volilnih ambicij daje misliti v smeri, da imajo celo predstavniki levice dovolj afer, ki vzniknejo tik pred volitvami z namenom uničiti rezultat ene stranke.

Osebno si predvsem želim poštenega predvolilnega boja, kjer bi ključno vlogo igrali program, argumenti in pa kadrovska baza, ki bi vlivala zaupanje. Na podlagi tega se naj volivci nato odločijo, ne pa na podlagi volilne kampanje v nekih izrednih razmerah. Volitve naj odločijo o realnem zmagovalcu, ne pa o zmagovalcu, ki si ga želi para-sistem iz ozadja.

Kako se je lahko izkušeni stranki, kot je SDS, zgodilo posojilo pri sumljivi tuji fizični osebi? Ste bili vi osebno s tem seznanjeni; kako komentirate zadevo?

Mislim, da je bilo že vse obrazloženo; če se ne motim, se s primerom ukvarja celo ena od preiskovalnih komisij. Glede na to, da gre za primer, v katerem je udeležena SDS, me niti malo ne skrbi, da bi pravna država zatajila. Mislim, da bodo uporabljeni prav vsi vzvodi, da se bo preiskalo vse kamenčke mozaika.
Želja, ki jo imam, je zgolj, da vidim oceno, ki jo bodo dali volivci na moje delo v preteklih štirih letih.

Na kratko – kaj bo v državi drugače, če naslednje volitve dobi SDS in ji uspe sestaviti vlado?

Naš program je zelo podrobno izdelan in obširno predstavljen na spletu. Glavni poudarki so vladavina prava, dobro pravosodje, pregon gospodarske kriminalitete, ki sem ga že omenil, veliko ukrepov na socialnem področju ter področju financ, kjer bi se uveljavila družinska dohodnina itd.

Naših predlogov je zelo veliko, njihova prednost pa je tudi v tem, da so vsi dodelani že do nivoja zakonodajnih predlogov. Naša vlada bi tako lahko začela s konkretnim delom in uveljavljanjem predvidenih sprememb že naslednji dan, ko bi bila potrjena.

Vlada SDS je v letih 2012-2013 sprejela pet reform v enem letu. Imenujte vlado, ki je v bistveno lažji situaciji, brez grozečega finančnega kolapsa, v tako kratkem času sprejela toliko reform. Večina današnjih gospodarskih in razvojnih uspehov temelji ravno na teh ukrepih.

Bi po volitvah prevzeli kakšen ministrski resor? Se kdaj vidite v vlogi premiera?

Moj mandat tega sklica DZ je bil v glavnem vezan na preiskovalno komisijo. Z veliko vnemo in veliko odrekanja smo njeni člani poročilo pripeljali do konca in upam, da bo potrjeno. Želja, ki jo imam, je zgolj, da vidim oceno, ki jo bodo dali volivci na moje delo v preteklih štirih letih. To je tudi edini cilj, ki ga imam v zvezi s prihodnjimi volitvami pred seboj. In pa, da si malce odpočijem.

“Preberite še prvi del pogovora z dr. Anžetom Logarjem: “V bančni luknji smo izgubili 5 ZUJF-ov. To je enostavno kraja stoletja.” 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike