Donosne kravje kupčije nevladnih zaščitnikov živali: Odvzem govedi se po novem (s)plača

Po odvzemu goveda na kmetiji v Leskovcu pri Krškem na podlagi novega zakona o zaščiti živali, ki so ga – mimo stroke – povečini spisale nevladne organizacije, pišemo o tem, zakaj je ob visokih cenah oskrbnine za živali po novem zakonu za nevladne organizacije, ki skrbijo za odvzete živali, to velik posel.

Ker se oskrbnine za živali plačujejo iz javnih sredstev, pa poslanska skupina NSi komisiji za nadzor javnih financ predlaga, da pri Računskem sodišču zahteva revizijo pravilnosti, namenskosti in smotrnosti poslovanja Društva za zaščito konj in ostalih živali pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Članica tega društva je bila prisotna pri odvzemu krav kmetu iz okolice Krškega, med člani pa je tudi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, Eva Knez.

Danes pa je postalo tudi znano, da je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v okviru izredne verifikacije odvzema goveda na kmetiji v Leskovcu pri Krškem ugotovila kršenje posameznih določb nacionalne zakonodaje. Inšpekcijski postopek sicer v času verifikacije še ni bil zaključen. 

Sprememba za materialne koristi nevladnih organizacij

V primerih mučenja živali, pri katerih je do odvzema živali prišlo pred zadnjim za mnoge spornim noveliranjem zakona o zaščiti živali, je veljalo, da gredo sredstva od prodaje živine po poravnavi stroškov postopka odvzema rejcu živali. Z novelo je tu prišlo do pomembne spremembe, saj gre denar od prodaje odvzetih živali za nevladne organizacije – društva za zaščito živali, ki imajo te živali v reji, ter za prehodne hleve, ki jih zaenkrat še ni.

»Sprememba zakona je šla predvsem v smeri, da ureja pravni položaj nevladnih organizacij pri zaščiti živali in očitno tudi materialne koristi za nevladne organizacije,« je za oddajo Tarča dejal dr. Janez Posedi, nekdanji direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Opozoril je, da cene niso regulirane, zato je lov na javni denar odprt in denar »kar lepo teče v te zadeve«. Trenutno namreč ni nobenih omejitev, koliko društva oz. kmetije, ki imajo te živali v reji, lahko zaračunajo za njihovo oskrbo, niti ni omejitev, kako dolgo bodo živali lahko nastanjene v prehodnem hlevu, zaradi česar obstaja realna možnost, da bodo cene takšne oskrbe nevladnikom, kmetom in zbirnim centrom prinesle visoke zaslužke.

17 evrov na dan po glavi

Kaj to pomeni v praksi? Cene oskrbe se določajo za vsako žival posebej, a so astronomsko visoke glede na znesek, ki ga lahko za še tako dobro rejeno žival prejme katerikoli kmet.

Za v Krškem odvzete živali Društvo za zaščito konj zaračunava 17 evrov na dan za posamezno žival, kar znese 510 evrov na mesec oz. 6.120 evrov na leto. Če ima društvo (ali kmetija oz. zavetišče) v oskrbi več živali, je znesek tolikokrat višji.

Kmetje ob visokih številkah opozarjajo, da gre za močno preplačano oskrbo. »Če sem dobil na krmni dan po glavi dva evra na koncu, ko sem bika prodal, sem se smejal do ušes,« je v Tarči o izkušnjah pri sedaj že nekdanji reji bikov dejal predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, ki je, kot je dejal, za bika le redko dobil dva evra po glavi (običajno pa manj), kar je več kot osemkrat manj kot po novem prejemajo nevladne organizacije. Aktualne cene goveda so nekoliko višje, kot so bile pred leti, a vendar še vedno mnogo nižje od oskrbnin, ki jih prejemajo nevladne organizacije in skrbniki odvzetih živali.

»Mi smo za cca. 425 dni oskrbe za 1 žival bruto zaslužili 170 €, NVO-ji pa ta znesek dosežejo v zgolj 10 dneh,« v spodnjem zapisu izpostavlja eden od kmetov:

Nadalje v izračunu ugotavlja, da bi bilo mnogo bolj profitabilno ustanoviti društvo in s sedmimi kravami v njihovi življenjski dobi zaslužiti 896.000 evrov:

Računsko sodišče naj preveri poslovanje Društva za zaščito konj in ostalih živali pri razpolaganju z javnimi sredstvi

Poslanska skupina NSi predlaga, da KNJF pri Računskem sodišču zahteva revizijo pravilnosti, namenskosti in smotrnosti poslovanja Društva za zaščito konj in ostalih živali.

Kot pišejo v obrazložitvi, so mediji poročali, da rejne živali, ki jih lastnikom vzamejo uradni veterinarji, nameščajo v hleve društva. Iz Erarja pa je razvidno, da je društvu za njihovo oskrbo plačeval proračun RS.

»V Sloveniji odmeva odvzem krav iz okolice Krškega. Iz podrobnejšega popisa inšpekcijskega postopka odvzema 24 krav družini Možgan je razvidno, da je pri odvzemu sodelovalo tudi Društvo za zaščito konj. To društvo, katerega članica je tudi aktualna državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, Eva Knez, je med drugim inšpektorici priskrbelo kupce za živali. Pri odvzemu je Danušo Štiglic spremljala članica društva Valerija Podgornik, ki se je javno pohvalila, da je skrb za eno od krav prevzela sama, čeprav v inšpekcijskem zapisniku ni zabeleženo,« pišejo v NSi.
 

Aktualne cene odkupa govedi

Oglejte si tudi oddajo Vroča tema: