Dialog med nadškofom in mladimi na Nikodemovih večerih: mar sploh vedo kaj delajo? (video)

Verjamem, da je na letošnji sinodi o mladini deloval sv. Duh. In vem, da so le z njegovo pomočjo v razmišljanje škofov in papeža prišle za Cerkev revolucionarne misli, vezane na delo z mladimi.

Škofje so začeli govoriti »o hoji z mladimi«, na mlade v pastorali gledati kot del občestva, ki lahko sodeluje, sooblikuje, so-vodi Cerkev. A tovrstno razmišljanje še ni del mišljenja vodilnih v slovenski Cerkvi, dialoga z mladimi pa na ta način v Sloveniji še ni bilo, je na Nikodemovih večerih dejal sinodalni oče Alojzij Cvikl.

Kako se bo sinoda "poznala" v Sloveniji?

Večino prisotnih v dvorani ljubljanske Teološke fakultete pa je najbolj zanimalo, kakšne konkretne posledice, dejanja, ukrepi, premiki bodo na podlagi sinode sledili v naši Cerkvi. Sv. Duh vendar ne deluje le v neki vatikanski dvorani, za zaprtimi vrati. Njegovo delovanje je moralo spremeniti srca in ta sprememba se mora poznati v praksi!

Kot pravi Cvikl, s(m)o mladi »prva prioriteta« Cerkve, a ob jasnem vprašanju iz publike »Kolikšen odstotek financ slovenska škofovska konferenca namenja pastorali mladih?« odgovarja: »Bomo videli. Zaenkrat nič«.

To seveda ne pomeni, da z mladimi ne bo delalo, se hitro dopolni nadškof. A šlo bo za pro bono delo, »z ljubeznijo in morda celo večjimi sadovi«. Kot pravi, upa, da »nam bodo dali« vsaj za tajnika Urada za mlade. Gre za urad, ki naj bi »vrtičke združil v enoten vrt« - povezal različne nivoje in organizacije dela z mladimi pri nas. A hkrati zopet govorimo o uradu mladih, na čelu katerega pa ne bo mladega človeka, temveč škof. Mladi v dvorani so čutili, da gre zopet za nezaupanje Cerkve mladim. In res je nenavadno, da Urada mladih, strukture z vsega skupaj tremi akterji, ne more ali ne sme voditi mlad človek.

»Mladi pogrešamo jasno besedo. Radi bi se oprli na vaša stališča, ampak jih ni, recimo glede zlorab, osipa v Cerkvi …  boli tudi nas. Smo tudi v tem skupaj,«

Mladi pogrešajo jasno besedo škofov

»Mladi pogrešamo jasno besedo. Radi bi se oprli na vaša stališča, ampak jih ni, recimo glede zlorab, osipa v Cerkvi …  boli tudi nas. Smo tudi v tem skupaj,« je v vprašanju zapisal eden izmed mladih na Nikodemovih večerih.  In tudi o zlorabah je sinoda jasno spregovorila. Papež je dejal, da ne smemo posploševati, ker imamo hkrati države, kjer se z zlorabami borijo, in duhovnike, ki kot mučeniki umirajo za Kristusa. In nadalje, da gre za priložnost, da se Cerkev tega končno očisti. »Moramo imeti pogum in iti do konca, da lahko gremo nato z nekim novim elanom naprej,« je škof povzel papeževe besede.

»Mladi smo Cerkev. Ko priznavamo komunikacijo mladi in Cerkev pristajamo na terminologijo, kjer je Cerkev neka mračna inštitucija in ni več občestvo, odnos. Bistvo je pa v tem, da Cerkev naredimo odnosno in ne govorimo več o odnosu med Cerkvijo in mladimi, ampak mladih znotraj občestva Cerkve,« so mladi iz občinstva razložili škofu.

»To je velik premik v tem dokumentu, ki pa ga je treba narediti tudi v glavah,« odgovori škof, ki meni, da bo potrebno tudi posebno izobraževanje mladih duhovnikov za delo z mladimi. »To je premik, ki ga je naredil že II. vatikanski koncil. Ki pa se ni uresničil,« mu pomenljivo odgovori vodja študentske pastorale Roman Globokar.

Pomanjkanje vizije, jasne usmeritve in razumevanja se kaže tudi pri vprašanju o tem, kako namerava Cerkev vzgajati in izobraževati mlade, da bodo "protagonisti družbenega življenja, ki bodo spreminjali svet". Pospremi ga še komentar, da se katoliške gimnazije pri tem (še) niso izkazale.

Cvikl »krivdo« za slednje vrne sedaj že nekdanjemu direktorju Zavoda sv. Stanislava, Globokarju, nato pa pojasni, da se sam ne strinja s tem,da so mladi neaktivni. »V župnijah sem veselo presenečen, ker jih vidim aktivne; poročene, s tremi, štirimi otroki. Tudi poučujejo verouk, vodijo birmanske skupine, so animatorji …« je dejal. Gotovo problem delno pojasni že dejstvo, da škof Cvikl (in morda še kak drug duhovnik ali škof v slovenski Cerkvi) družbeno aktivnost mladih razume kot sklenitev zakona, rojevanje otrok in aktivnost znotraj Cerkve.

Verjetno to niti ni edino področje, pri katerem so pojmi v slovenski Cerkvi nejasni. Morda bi mladi ta vprašanja lahko pomagali razjasniti, a ni pravega vtisa, da je za to v vrhu te naše hierarhije sploh volja.

Mene z optimizmom navdaja vsaj dejstvo, da gre za vprašanja, s katerimi se ta naša struktura ukvarja že od začetka svojih dni.