Demokracija je težka. Si jo sploh zaslužimo?



V sodobnem času na Zahodu demokracijo načeloma dojemamo zelo pozitivno. Ali pa imamo od nje vsaj prevelika pričakovanja. Kot Američani na Bližnjem vzhodu, ki so očitno pričakovali, da bodo ljudje demokracijo pozdravili odprtih rok, proces demokratizacije pa da bo prinesel strpno, sodobno, pluralistično družbo. A to se ni zgodilo. Še huje, demokracija je v krizi v sami zibelki sodobne demokracije – Združenih državah. Kako se je to lahko zgodilo? 

"Demokracija je najslabša oblika vladanja – razen vseh drugih, ki so bile preizkušene," naj bi nekoč rekel Winston Churchill. Takšna ocena se mi zdi dokaj pravilna. Demokracija ni čarobna paličica, ki prinese vladavino prava, enakopravnost državljanov, strpno in pluralno družbo, učinkovite institucije ter na splošno privede do “pravilnih” družbenih odločitev. 
A demokracija je težka. Potrebuje neprestano skrb in negovanje. Moramo se ji posvetiti, si vzeti čas. Če to ignoriramo se posuši in ovene, kakor roža.  

Mnogo bolj pomembno je po moji oceni, da zagotavlja določeno družbeno stabilnost, upošteva različne poglede ter preprečuje koncentracijo moči pri določeni skupini oziroma osebi. Morda najbolj pomembno, preprečuje (preveliko) zlorabo moči, saj morajo vladajoči vsake toliko časa dobiti potrditev ljudi, da lahko s svojim delom nadaljujejo, ali pa se morajo umakniti. 

A demokracija je težka. Potrebuje neprestano skrb in negovanje. Moramo se ji posvetiti, si vzeti čas. Če to ignoriramo, se posuši in ovene kakor roža.  

Vladavina ljudstva


Ob vseh pomembnih sestavinah, kot so delujoč pravni red, delitev oblasti … je njena najpomembnejša sestavina tista, ki ji tudi daje ime: demos. Ljudstvo. V demokraciji, mogoče bolj kot v katerikoli drugi ureditvi, država odraža svoje državljane.  

V demokraciji o vseh pomembnih stvareh odločamo državljani. Vsaj v teoriji. Ker je sodobna država kompleksna institucija, kjer se odločitve nanašajo na kompleksne probleme z različnih področij, državljani svojo pravico odločanja delegiramo svojim predstavnikom – politikom. Ne moremo od vsakega državljana pričakovati temeljitega poznavanja mednarodnih odnosov, pravnega reda, delovanja gospodarstva ... Takšen državljan ne bi imel časa delati, saj bi nenehno moral spremljati dogajanje, imeti in nadgrajevati svoje strokovno znanje z najrazličnejših področij ter konec koncev o družbenih problemih tudi razmišljati. 

Vseeno pa je, tudi v naši družbi delegirane odgovornosti, pomembno, da je državljan informiran. Kvalitetno, objektivno in celostno. Tu pridemo do vloge medijev v družbi, zakaj se jim pogosto reče četrta veja oblasti. 

Informiran državljan


Informiran državljan je temeljito informiran o trenutnih političnih problemih in demokratičnem dogajanju, kar temelji na dostopu do relevantnih in točnih novic. Tako se mu omogoči razmišljanje, politično presojo ter aktivno vključenost v demokratičnem procesu. To je bistvena naloga medijev v demokraciji. 

A ker je zanašanje na popolnoma informiranega državljana nerealistično, je bolj pragmatičen pristop k funkciji medijev in vlogi državljanov model, po katerem so državljani nadzorniki, ki so dovolj pozorni, da reagirajo na novice, ki imajo dejanski vpliv na njihova življenja. Odgovornost medijev tako ni, da temeljito pokrivajo vse dogodke, ampak da javnost glasno opozorijo na dogodke ključnega pomena. 
Nizko zaupanje v medije je pogosto povezano z nizkim zaupanjem v politične institucije, vzponom populističnih gibanj in polarizacijo. 

Vloga in avtoriteta medijev v demokratični družbi temelji na osnovni predpostavki delegiranja zaupanja, ko državljani zaupajo medijem, da bodo ti nudili dovolj relevantne in točne informacije, s tem pa nudili podlago za sodelovanje v demokratičnem procesu. Nizko zaupanje v medije je pogosto povezano z nizkim zaupanjem v politične institucije, vzponom populističnih gibanj in polarizacijo. 

Tako pridemo do bistva problema. Nizko zaupanje v medije, nizko zaupanje v institucije, populizem in polarizacija so vsi predstavniki današnjega časa. In znamenje, da naša demokracija peša. 

Odgovornost je na nas samih


Moj pogled je nedvomno pristranski, saj konec koncev delam v medijih ter jim morda pripisujem prevelik pomen. A kot sem že pisal, reševanja trenutnih problemov ne vidim v uvajanju dodatnih pravil, v večjem nadzoru družbe, skratka, od zgoraj navzdol. Reševanja problema bi se rad lotil čim bližje njegovemu izvoru. Ta pa je – državljan.   

Državljani izbiramo medije, ki jih konzumiramo. Ustvarjamo povpraševanje, ki mu mediji v kapitalizmu sledijo. Če si želimo senzacionalizma, pristranosti, navijaštva in hujskaštva, bomo to pač dobili. Sami moramo, skozi skupno moč povpraševanja in družbenega pritiska, s svojimi medijskimi navadami in izbiro, medije prisiliti, da nam nudijo kredibilne, ključne informacije. 
Če si želimo senzacionalizma, pristranosti, navijaštva in hujskaštva, bomo to pač dobili.

Morda sem naiven, a verjamem, da če bi obstajalo zadostno povpraševanje po kvalitetnih, objektivnih informacijah, medtem ko bi se pristranost in navijaštvo ignoriralo, potem bi tudi mediji nudili drugačne vsebine. A žal smo vse preradi zaprti v svojem informacijskem mehurčku, kjer prejmemo samo informacije, ki ustrezajo našim prepričanjem, ter nismo nikoli nazorsko izzvani. Mediji nam tu z veseljem ustrežejo. 

Skrb za demokracijo se torej začne pri nas samih. Biti moramo etični in moralni ter to od naših predstavnikov tudi zahtevati. Prav tako moramo zahtevati, da nas mediji informirajo – celostno in objektivno. Politične nasprotnike moramo sprejemati, skušati razumeti in iskati skupne rešitve in kompromise. Ter odločevalce držati odgovorne za prelomljene obljube in škodljive posledice njihovih odločitev.

Dokler bomo nagrajevali politike za všečne govore, prazne obljube, izkoriščanje ideoloških tem; dokler bomo pripravljeni dušo naroda prodati za par "bonbončkov", za navdušenje, da so na oblasti "tapravi"; dokler bodo na nas učinkovale tisočkrat prežvečene parole in strašenje pred nasprotno stranjo, ki da je edina kriva za vse naše probleme, se bo stanje samo še slabšalo.

Če je to za nas pretežko, si demokracije niti ne zaslužimo.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike