Damjan Orož bo na čelu vrhovnega sodišča: sprememba mentalnega sklopa okostenelega sodstva

Prejšnji teden so poslanci s 69 glasovi za in nobenim proti izvolili vrhovnega sodnika Damjana Oroža za novega predsednika vrhovnega sodišča za šestletni mandat. S koncem leta se s te funkcije poslavlja notorični Miodrag Đorđević, ki ponazarja partijsko miselnost še desetletja po osamosvojitvi vtkano v najbolj vplivno omrežje v sodstvu.

Damjan Orož je pri potegovanju za položaj predsednika vrhovnega sodišča premagal vrhovno sodnico Marjeto Švab Širok, s katero sta sicer dobila enako podporo na občni seji vrhovnega sodišča, sodni svet pa je z veliko večino podprl njega. Švabovo so poznavalci šteli za kontinuiteto Đorđevića. Je prijateljica do nedavne pravosodne ministrice Andreje Katič, na kar smo že opozorili, vendar slednja po tako eksplicitni podpori sodnega sveta Orožu (sicer za ministra ne zavezujoči) ni mogla drugega kot državnemu zboru v izvolitev predlagati Oroža.

V zadnjem hipu so pri Gibanju Svoboda skušali Đorđeviću v sklopu spremembe sodniške zakonodaje celo podaljšati funkcijo sodnika in s tem tudi predsednika vrhovnega sodišča še za tri leta (sodniki se morajo zdaj najkasneje pri 70. letih upokojiti), toda šlo je za misijo iz obupa.

Sodstvo ven iz primeža

Orož je po besedah naših sogovornikov svetovnonazorsko liberalec, ne štejejo ga na desni pol, pa vendar bo pravo olajšanje na vrhu sodstva po likih Branka Masleše, Damijana Florjančiča in Miodraga Đorđevića. Vsi omenjeni izhajajo iz avtoritarne miselnosti trdega komunizma. Je sodnik od leta 2006, trenutno je na vrhovnem sodišču vodja oddelka za spremljanje sodne prakse. Njegovo področje je gospodarsko pravo. Je doktor pravnih ved, predavatelj in pisec strokovnih prispevkov s področja insolvenčnega, izvršilnega, civilno procesnega, stvarnega in obligacijskega prava. Naši sogovorniki ga, kot smo že pisali, ocenjujejo tudi po strokovni plati za veliko bolj kompetentnega pravnika od Đorđevića in Švabove.

Bo pravo olajšanje po likih Branka Masleše, Damijana Florjančiča in Miodraga Đorđevića, ki izhajajo iz avtoritarne miselnosti trdega komunizma.