Ciklon Boris - naslednja na udaru sosednja Italija

V poplavah, s katerimi se po obilnem deževju spoprijemajo v srednji in jugovzhodni Evropi, je po poročanju STA umrlo že najmanj 21 ljudi. Pet ljudi je umrlo v Avstriji, sedem v Romuniji, šest na Poljskem in trije na Češkem. Razmere se ponekod umirjajo, v Italiji in ponekod drugod pa se šele pripravljajo na najhujše.

Ciklon Boris, ki je v zadnjih dneh pustošil v več evropskih državah, se seli nad Italijo. Meteorologi napovedujejo, da bo do petka prinesel obilne padavine z nevihtami, ki bi lahko znova povzročile poplave. Največ dežja bo padlo v deželah Emilija-Romanja in Marke, zato so tam že razglasili oranžni alarm. Gre za italijanski deželi v osrednjem delu Italije, ki so ju hude poplave prizadele že maja lani. »Središče ciklona Boris se trenutno nahaja v bližini Korzike. Naši kraji so pod vplivom jugovzhodnih/vzhodnih vetrov, trenutno je nekaj več oblačnosti na vzhodu države, ki se bo do večera razkrojila. Pri nas se lahko pojavi nekaj manjših ploh, povsem drugačna pa bo situacija v Italiji, v deželi Emilija – Romanja, kjer so v pričakovanju obilnih padavin in verjetnih poplav,« pišejo pri Neurje.si in opozarjajo, da kot kaže, ciklon Boris še ni rekel zadnje. Vremenoslovci v teh dneh pričakujejo več ekstremnih vremenskih pojavov, le v Italiji na področju, kjer so razglasili oranžni alarm, bi lahko padlo več kot 250 milimetrov dežja. Po poročanju STA se na najhujše pripravljajo tudi v Vroclavu na Poljskem, v Budimpešti in Bratislavi.

Poplave so prizadele tudi dele Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Avstrijo, kjer je bilo pet smrtnih žrtev. V sosednji Avstriji je bila najhuje prizadeta je dežela Spodnja Avstrija. Tam je padlo 370 litrov dežja na kvadratni meter, kar je nekajkratna običajna mesečna vrednost dežja. Zaprli so več kot 200 cest in evakuirali prebivalce iz 1800 stavb. Avstrijska guvernerka Johanna Mikl-Leitner je za BBC povedala, da je med črpanjem poplavljene kleti umrl gasilec. Dejala je, da je celotna dežela Spodnja Avstrija razglašena za območje katastrofe. Zaprti so deli dunajske podzemne železnice, poplavljena je vsaj ena avtocesta. Na X pa je avstrijski kancler Karl Nehammer dejal, da so razmere zelo resne.

Neurje je po pojasnilih meteorologov uničujoče, ker se je hladen zrak s severa pomešal z vlago, ki prihaja iz neobičajno toplega sredozemskega in črnega morja. Drugi razlog pa je, da se je območje nizkega zračnega tlaka ujelo med območje visokega zračnega tlaka na vzhodu in zahodu. Leta 2021 je po tedanjih uničujočih poplavah organizacija World Weather Attribution, ki preučuje ekstremne vremenske razmere, zapisala, da segrevanje podnebja pomeni, da se verjetnost in intenzivnost takih dogodkov v Evropi povečuje.