Cigler Kralj se je moral zagovarjati zase in za bivšega ministra Gantarja. Zavod Iskreni ni več tema

Foto: dz-rs.si, Matija Sušnik
POSLUŠAJ ČLANEK
Presežne smrti v domovih za ostarele, širjenje okužb na delovnih mestih in šepajoč socialni dialog so trije očitki ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, okoli katerih se danes vrti razprava o interpelaciji Janeza Ciglerja Kralja. Te še ne bo kmalu konec; glasovanje lahko pričakujemo v poznih nočnih urah.

Je pa iz fokusa leve opozicije skoraj popolnoma izginila tema, ki je bila sprožilec interpelacije in zaradi katere je bil zavod za kulturo Življenja Iskreni pod dvotedensko izrazito negativno javno obravnavo, ki je v svoji skrajnosti rezultirala v vandalskem napadu na prostore te nevladne organizacije. Govora o četrti točki interpelacije - "koruptivnega in klientilističnega ravnanja pri podeljevanju sredstev prek javnega razpisa ter posledičnega favoriziranja določene nevladne organizacije" v današnji razpravi skorajda ni. 

Po 16-urni razpravi o interpelaciji proti ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju so polsanci okrog tretje ure zjutraj naposled glasovali. Interpelacijo je podprlo 38 poslancev, 44 jih je glasovalo proti.Za uspeh interpelacije bi jo moralo podpreti 46 poslancev.


Predlagatelji interpelacije - stranka LMŠ, ter njeni podporniki iz drugih strank leve opozicije so ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janezu Ciglerju Kralju v prvi vrsti očitali neučinkovite ukrepe za zajezitev širjenja virusa v domovih za ostarele.

Natančneje, da naj ne bi ukrepal pravočasno, oziroma sploh ni ukrepal, ko bi to bilo potrebno. Predlogi, kako naj bi ukrepal, so bili različni - od tega, da bi ljudi selili v bolnišnice, do seljenja v druge izolirane objekte, pa tudi, da v drugem valu ni enotno od vseh domov zahteval, da zaprejo vrata za svojce in podobno. Prav tako je po mnenju opozicije prepozno odredil redno testiranje zaposlenih s hitrimi testi (19. 11.). Vse to in še druge stvari naj bi pripeljale do presežnih smrti v domovih - teh je bilo 2058, oziroma 55 % vseh smrti s koronavirusom v Sloveniji.

Minister naj bi bil tudi kriv za širjenje koronavirusa na delovnih mestih, ker je za različne situacije kot so izolacija, karantena, bolniške dopustil različno višino nadomestil, ki je bila odvisna tudi od mesta rizičnega stika. Tako naj bi "zgolj" 80 odstotna bolniška za tiste, ki se okužijo izven delovnega mesta (in 100 % za tiste, ki okužbo dobijo na delovnem mestu) bila nepravična in naj bi delavce spodbujala, da hodijo na delo bolni.

Drugi očitek je, da so zaposleni potem, ko epidemiologi niso več uspeli pokrivati vseh okuženih, oziroma stikov, zaposleni ostali brez karantenskih odločb, ki bi omogočale dokazovanje upravičenosti do izplačila nadomestila plač. "V praksi je to pomenilo, da sta bila presoja in ravnanje prepuščena delodajalcem. Ti so na drugi strani ostali brez dokazila, na podlagi katerega bi lahko uveljavili povračilo nadomestila plač," je to opisala govornica predlagatelja, Jerca Korče iz LMŠ.

Tretji očitek je, da je minister vodil "šepajoč socialni dialog", ki je bil "nekako sam sebi namen". Po mnenju Korčetove je po osmih PKP nedvoumno jasno najmanj to, da nikoli ni želel dialoga, ki bi dejansko izboljšal vsebino.

Tako predstavnica predlagatelja interpelacije kot predstavnik poslanske skupine LMŠ, Brane Golubović, se niti z enim stavkom nista dotaknila očitkov v zvezi z dodelitvijo razpisnih sredstev Zavodu Iskreni. V predstavitvi stališč o tem ni govoril tudi predstavnik Levice, medtem ko so se v SD-ju in SAB-ju ob to obregnili mimogrede, češ da ministru očitajo "sum korupcije, pristranskosti, kršitev integritete pri delovanju z javnimi sredstvi za Zavod Iskreni (SD)" ter da jih je s podelitvijo sredstev "zavodu ki odkrito spodbuja diskriminacijo" res "presenetil in globoko razočaral" (SAB).

Med preostalimi očitki so v SD omenjali še, da si minister ne prizadeva za krepitev javnega, temveč dela v korist bogatih ter zasebnih zavarovalnic ter tesnih strankarskih kolegov, da se ne upira ali vstopa v konflikt z Janezom Janšo ter da podeljuje koncesije zasebnim investitorjem v domove za ostarele.

Cigler Kralj: oskrba starejših je to krizo pričakala na kolenih


Bistvo ministrove obrambe je ugotovitev, podprta s številkami in objektivnimi dejstvi, da je oskrba starejših to krizo pričakala "popolnoma nepripravljena, kadrovsko, finančno in prostorsko zanemarjena."

Domovi niso le zastareli temveč na pragu krize povsem kadrovsko podhranjeni. Obenem ob sprejemu epidemije niso imeli niti minimalnih nujnih zalog osnovne zaščitne opreme.

Zadnji dom iz javnih sredstev je bil zgrajen leta 2005, v celotnem obdobju od leta 2009 do leta 2019 je bilo v DSO-jih, ki jih je ustanovila država, zagotovljeno zgolj 348 dodatnih postelj.

V letu 2017 za investicije v domove starejših ni bilo namenjenih proračunskih sredstev, od 2008 pa do 2020 pa zgolj 32,9 milijona evrov za investicije, od tega v zadnjih petih letih zgolj 8,4 milijona.

Ukrepati so morali v takšnih razmerah, in zato minister trdi, da "smo vsi skupaj v dani situaciji dosegli maksimum, največ kar je bilo možno in je naša vest mirna."

Janez Cigler Kralj: "Ta interpelacija pa je ogledalo preteklim politikam, odnosu do starejših in prioritetam preteklih vlad – želim pa si, da bi bila namenjena tudi prihodnjim vizijam in konkretnim rešitvam."


Nadalje je Cigler Kralj obširno razložil in terminsko umestil vsa ukrepanja njegove ekipe.  "Poseben poudarek smo dali zagotovitvi dodatnih kadrov, premestitvam kadrov v prizadete DSO-je in izplačilu dodatkov za vse zaposlene," je med drugim dejal, ter povedal, da je iz PKP ukrepov v 2020 in do januarja 2021 za to področje šlo kar dobrih 56 milijonov evrov.

Glede okužb na delovnem mestu je minister poudaril, da zaposlenim v zdravstveni in socialno varstveni dejavnosti pripada 100 % nadomestilo že od prvega dne bolniške zaradi COVI-19, ne glede, kje se okužijo. Njegovo zavezanost socialnemu dialogu pa, kot pravi dokazujejo številne seje ESS in številni predlogi, ki so jih socialni partnerji obravnavali in tudi uskladili.



KOMENTAR: Uredništvo
Smrt se bolje prodaja od masakriranja neke nevladne organizacije
Iz 16,5 urne razprave, kot je predvidena (če bo izkoriščena v celoti, bo glasovanje o ministru prišlo na vrsto nekje ob pol treh zjutraj), bi lahko izpostavili še kaj bolj ali manj tehtnih argumentov, vendar bi jih bilo potrebno izluščiti kot iglo v kopici sena besednega balasta, namenjenega politikantskemu obračunavanju, ki z realnostjo nima nobene zveze. Pri tem več kot očitno stopajo v ospredje obtožbe, povezane s smrtmi v domovih za ostarele, kar je iz propagandnega vidika po svoje razumljivo, saj je znano, da se smrt v medijih in javnosti bolje prodaja od praktično vsega drugega, tudi maltretiranja neke minorne katoliške nevladne organizacije. Na kakšnem nivoju poteka razprava o "presežnih smrtih", kot to imenujejo v levi opoziciji, karikirajmo samo s trditvijo poslanca Levice, Primoža Siterja, da "oskrbovanci domov upokojencev nikoli niso prišli do ventilatorjev, nikoli niso prišli do intenzivne nege," češ da jih v prvem valu niso selili v bolnišnice. Trditev je čista laž, saj so bili v bolnišnice poslani prav vsi stanovalci domov, ki so potrebovali tovrstno zdravstveno, oziroma bolnišnično oskrbo, medtem ko so v domovih (na svojih domovih) ostajali tisti, ki so bili brez ali so imeli zgolj blage simptome. Seveda za razpravo na tem nivoju ni vredno izgubljati ne časa, ne pozornosti. Še posebej, kar se vseskozi pozablja, ali pa zavestno ignorira, da je zdravstveni del oskrbe v domovih za ostarele pod pristojnostjo ministra za zdravje. Tomaž Gantar pa, za razliko od Ciglerja Kralja, iz politični razlogov (beri: ker so računali na DeSUS-ov prestop na drugo stran), ni bil zanj nikoli kritiziran. No, danes je moral Cigler Kralj pogoltniti kup obtožb, ki sploh niso iz njegove pristojnosti. Spomnimo. Ta interpelacija se je zgodila z naskokom na Zavod Iskreni zaradi javnega razpisa na tem ministrstvu. Danes pa, razen kakšnega mimogrede blatenja, kot si ga je z lažno zmerljivko, da Zavod "odkrito spodbuja diskriminacijo", privoščil poslanec SAB Rajh, to v parlamentu praktično sploh ni tema. To je seveda za člane Zavoda tolažilno, v realnosti pa so seveda zadaj drugačne ocene. Najprej, da razprava o financiranju nevladnih organizacij zaradi izrazitega neravnovesja v prid levičarskim, levici škodi. In kot drugo, vse to pritrjuje že ocenjenemu, da je šlo bolj za dvigovanje megle ob neslavnem umiku prvega poskusa konstruktivne nezaupnice vladi. Ter seveda tudi, kako prenapihnjene, a za Zavod Iskreni zelo škodljive, so bile politične in medijske črnitve njegovega poslanstva.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike