Cerkveni škandali na versko prakso slovenskih katoličank ne vplivajo. Do splava bolj kritične mlajše.

Na Domovino smo v dveh člankih predstavili verske prakse ameriških katoličank, sproti pa izvedli še anketo med našimi bralkami, ki pripadate katoliški veri.

Sodelovalo vas je 388 in dobili smo zelo zanimive rezultate. Velika večina sodelujočih vas redno hodi v Cerkev, finančni, spolni in drugi škandali na versko prakso velike večine ne vplivajo, z mladostjo pa narašča striktnejši odnos do moralnih vprašanj, kot je čistost pred poroko in odnos do splava. 

Slednje, morda presenetljivo, gre ravno v nasprotno smer kot pri mladih ameriških katoličankah, ki so praviloma liberalnejše od svojih starejših sovernic. 

V raziskavi o katoličankah znotraj Cerkve v ZDA, ki smo jo predstavili v dveh predhodnih člankih, so katoličanke razdelili v štiri tipizirane starostne skupine: rojene pred letom 1943, v času pred 2. Vatikanskim koncilom, rojene med 1943 in 60, ki so odraščale v času koncila, rojene med leti 1961 in 1981 ter rojene po tem letu.

Takšno razdelitev smo uporabili tudi v naši anketi, ki je zajela 388 slovenskih katoličank. Največ sodelujočih, 186, je v skupini najmlajših katoličank, sledi skupina rojenih med 1961 in 1981 (150), v skupini rojenih med 1943 in 1960 je 52 sodelujočih, rojenih pred 1943 pa zgolj 9, a glede na leta in spletno pismenost jim gre vse priznanje.

Vzorec naše ankete sicer ni reprezentativen, vsaj za tri od štirih starostnih skupin pa daje grob obris odnosa in življenja v skladu z versko prakso.

In dve tretjini sodelujočih svojo katoliškost živi tako skozi kulturo in običaje, kot skozi versko prakso. Štiri petine jih redno - tedensko ali pogosteje - hodi k maši. Na vprašanje, ali so ženske po njihovem mnenju v Katoliški cerkvi zapostavljene, je pritrdilno dogovorilo 10 odstotkov vprašanih, da so zapostavljene do neke mere, jih meni dobra tretjina, 55 odstotkov pa pravi, da v Cerkvi niso zapostavljene.

In kako je z zapostavljenostjo v širši družbi? Slabih 20 odstotkov se jih zaradi svoje vere pogosto čuti zapostavljeno, slaba polovica občasno, dobra tretjina pa nikoli.

Pri teh vprašanjih glede na tri starostne skupine (izvzemši prvo, kjer je vzorec resnično premajhen), ni bistvenih razlik. Je pa opaziti, da se tiste, ki redno hodijo k maši, čutijo manj zapostavljene od drugih, ki se v Božjem hramu pojavljajo redkeje.

Dve tretjini rojenih po letu 1983 za prepoved splava

Zanimiv in mogoče tudi presenetljiv pa je odnos sodelujočih katoličank do nekaterih moralnih vprašanj, ki izhajajo iz nauka Katoliške cerkve.

Če so namreč ameriške katoličanke s kasnejšo letnico rojstva postajale liberalnejše in niso nujno sledile cerkvenemu nauku glede odnosa do splava, spolnosti pred poroko in podobno, je pri večini tovrstnih vprašanj v naši anketi ravno nasprotno.

Več kot očitno je namreč naraščanje nasprotovanja prosti pravici do splava, kar je opazno iz spodnjega grafa, ki odgovore ločuje po navedenih štirih starostnih skupinah.



Če so najstarejše sodelujoče katoličanke glede tega vprašanja presenetljivo liberalne (a ne pozabimo, rojenih pred letom 1943 je sodelovalo le 9!), pa moder stolpec, ki pomeni prepoved splava z izjemo ogroženosti življenja matere, z mlajšimi udeleženkami ankete narašča. V skupini najmlajših, rojenih po letu 1982, je za to možnost kar dve tretjini sodelujočih.

Podpora splavu brez omejitev pa v nasprotnem trendu upada do zanemarljive vrednosti pri najmlajših.

Še bolj presenetljiv je podoben trend pri vprašanju, kaj sodelujoče menijo o spolnih odnosih pred poroko. Mlajše kot so, več imajo do tega zadržkov, ali so celo povsem odklonilne do te možnosti.



Če je med rojenimi pred letom 1961 proti "le" 15 odstotkov vprašanih, je takšnih v najmlajši skupini 40 odstotkov.

Od tega trenda pa izstopa slika ob vprašanju, ali bi istospolni pari morali imeti možnost, da se poročijo. Da slednje ni primerno niti cerkveno, niti civilno, so najbolj proti tiste iz prve in druge starostne skupine (70 %), pri mlajših dveh skupinah pa jih slaba polovica dopušča civilno poroko, približno pol pa je proti eni indrugi. V vseh starostnih kategorijah je tistih, ki so za cerkveno in civilno poroko istospolnih parov približno 7 odstotkov.

Pri zadnjem vprašanju v oči bode še detajl, da so proti kakršnimkoli porokam istospolnih partnerjev najmočneje katoličanke, ki k maši prihajajo le ob večjih praznikih.

Večja enotnost med starostnimi skupinami pa je pri vprašanju glede strinjanja, da imajo istospolni možnost posvojitve otrok. Gledano v celoti temu nasprotuje  73 % sodelujočih katoličank, 24 % bi se strinjalo, če je eden od partnerjev biološki starš otroka, 3 % vprašanih pa glede posvojitev otrok s strani istospolnih parov nima zadržkov.