Cerar, Židan in Erjavec NLB ne bodo prodali. Spomnite se jih ob naslednji davkoplačevalski dokapitalizaciji!

Zdaj je dokončno jasno: vlada Mira Cerarja, Karla Erjavca in Dejana Židana je dokončno odpovedala prodajo Nove ljubljanske banke.

Da levičarska koalicija počne karkoli je mogoče, da "srca zveri", kot nekateri zaradi povezav z interesnimi ozadji imenujejo to državno banko, ne bo treba izpustiti iz rok, se je vedelo že nekaj časa.

Vlada je namreč postavljala številne dodatne prodajne pogoje in zahteve, ki so nižali tržno ceno banki, na koncu pa je prenizka cena delnice eden glavnih argumentov za ustavitev prodaje. 

Predsednik vlade Miro Cerar je na tiskovni konferenci kot glavne razloge za prekinitev postopka prodaje NLB navedel prenizko minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB, ki jo je oblikoval SDH.

Ob tem po oceni vlade problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem preprečuje uspešno izpeljavo prodajnega postopka. Med ostalimi tveganji je navedel še domnevno pranje (iranskega) denarja preko banke, o čemer je pred dnevi javnost obvestil poslanec Branko Grims.

Vlada je sicer že pred tem sprejela odločitev, da bo v NLB ohranila kontrolni delež 25 % in eno delnico ter da nihče od drugih lastnikov ne sme preseči njenega deleža v banki. Na ta način je po ocenah finančnikov ceno delnice močno znižala.

Vladni STOP poznavalcev ne preseneča

Poznavalci že nekaj časa opozarjajo, da leva koalicija prav s takšnimi manevri na vse pretege išče načine kako se izogniti prodaji NLB in to nekako utemeljiti pred Evropsko komisijo (EK).

Leta 2013, ko je bilo jasno, da so tako imenovani tajkuni v državni NLB ustvarili 1.5 milijardno luknjo in smo banko lahko rešili le z davkoplačevalsko injekcijo, smo namreč EK dali zavezo, da bomo banko zato prodali.

Gre za spoštovanje skupnih pravil EU, ki so namenjene obrambi davkoplačevalcev pred nenehnim financiranjem državnih bank z denarjem, kar se šteje kot nedovoljena državna pomoč in izkrivlja razmerja na trgu.

Cerar sedaj s prstom kaže na Bratuškovo, ki je dala to obljubo Bruslju, ta pa mu vrača, naj ne jamra, ampak raje išče rešitve, kot je nekoč zapisal na nekem propagandnem letaku.

"Bedasto, kako se Cerar pretvarja, da je prejšnja vlada zavezo o prodaji NLB dala kar tako brez razloga in bo zdaj on to "popravil". Zaveza je bila dana, ker je država posegla v trg in z davkoplačevalskim denarjem privilegirala NLB v primerjavi z ostalimi akterji na trgu. To je državna pomoč, ki izkrivlja trg. EK jo je (kot žal tudi sicer prepogosto) dovolila, a pristavila, da mora potem država ven iz NLB," je situacijo na Twitterju razložil liberalni komentator Rok Novak.

"Vlada ne bo potrdila ponudbe, ki jo je pripravila uprava SDH-ja, nadzorni svet pa preložil na vlado. Ampak vsi bodo obdržali svoje stolčke," pa je scenarij že včeraj na Twitterju predvidel nekdanji poslanec Državljanske liste Marko Pavlišič. "Židan in Erjavec sta bila v vladi, ko sta tehtala, ali naj se gre v sanacijo bank Z POGOJEM kasnejše prodaje. Verjetno se ne spomnita," je še cinično dodal.

Novinar Boris Meglič pa je opozoril, da se bo te odločitve in ljudi, ki so jo sprejeli, dobro spomniti, ko bo NLB treba še enkrat dokapitalizirati: "da to ni zaradi neoliberalizma ampak slovenske levice, ki jo drži v krempljih."

"Stvari so se spremenile. Naše zaveze ne morejo biti predmet pogovora".

To pravi:

— Žiga Turk (@ZigaTurk) June 7, 2017

Kaj bo storil Bruselj?

Slovenija je tako, kot že nekajkrat poprej, ponovno požrla zaveze do Evropske unije, prekršila pravila, katera smo na načelni ravni sprejeli kot tudi ostale države osemindvajseterice.

Mnogi se zato sprašujejo ali bo Evropska komisija Sloveniji tudi tokrat popustila, ali pa je vendarle čas, da odločno uveljavi spoštovanje skupnih evropskih pravil.

Spletne Finance denimo pišejo, da bi Evropska komisija banko lahko prodala sama ter kupnino nato nakazala Sloveniji. Pri tem navajajo predvsem donosne hčerinske družbe na Balkanu, ki prinašajo polovico dobička skupine, saj NLB na domačem trgu posluje z izgubo. Drugo polovico dobička sicer predstavljajo sproščene rezervacije, ki pa jih že zmanjkuje.

Če bi prodajo vzela v roke EK, bi za banko iztržili še manj, kot bi vlada dobila s prekinjenim postopkom prodaje, ocenjujejo v Financah.

 "Poslovna javnost že dolgo ni tako poenoteno zaničevala vlade. Mislim, da še nikoli. Evropska komisija bi z načelnostjo utrdila svoj ugled," je na Twitterju vladno odločitev komentiral Tomaž Štih - Libertartec.

@ECinSlovenia je na kar težki preizkušnji. Če ne ukrepa odločno, se lahko v Sloveniji poslovi od ugleda resne institucije.

— Libertarec (@Libertarec) June 8, 2017