Če bi imeli informacije, o katerih so vodilni mediji molčali, bi se 17 % Bidenovih volivcev odločilo drugače

Vir: WSJ
POSLUŠAJ ČLANEK
Dober mesec po ameriških volitvah končni rezultat predsedniških volitev še vedno ni uradno potrjen, a je bolj ali manj jasno, da bo za zmagovalca na koncu najverjetneje razglašen Joseph Biden. Kljub hudim očitkom o volilnih prevarah, Trumpovi ekipi v večini držav ni uspelo prepričati sodišč, da so bile prevare z glasovnicami tako velike, da bi spremenile izid glasovanja v korist aktualnega predsednika.

Sodišča sicer zadnje besede še niso rekla. V predvolilnem in povolilnem vrvežu pa je ostala dokaj neopažena volilna prevara drugačne vrste - medijski slepilni manever.

Raziskava je namreč pokazala, da so mediji s svojim prikrivanjem za volitve pomembnih zgodb odločilno vplivali na volilni izid 3. novembra.

Media Research Center je opravil raziskavo med 1.750 volivci, ki so na volitvah izbrali Josepha Bidena iz držav, ki so bile ključne za končni rezultat volitev. To so bile Arizona, Georgia, Michigan, Nevada, Severna Karolina, Pensilvanija in Wiscinsin. V šestih je slavil Biden, Severna Karolina je med izbranimi edina, kjer je zmagal Donald Trump.

82 % volivcev Joea Bidena ni poznalo vsaj ene zgodbe, ki je bila pomembna za letošnje volitve.


Poleg očitno pristranskega poročanja – osrednje televizije so o Trumpu v 92 % poročale v negativni luči, o Bidenu v 66 % v pozitivni, je ključno to, da so nekatere ključne zgodbe enostavno zamolčali.

Raziskovalci so preizkušali znanje volivcev glede osmih zgodb, ki so bile pomembne za razplet volitev in so jih večinski mediji ignorirali ali pa celo načrtno prikrili javnosti. Gre za pomembne argumente ki bi ali koristili Donaldu Trumpu, ali pa škodili Joeu Bidenu.

82 % Bidenovih volivcev ni bilo seznanjenih z vsaj eno izmed izbranih osmih zgodb, 5 % njegovih volivcev pa ni imelo popolnoma nobenega vedenja o vseh osmih zgodbah. Če bi te podatke vedeli pred oddajo glasovnice, bi se 17 % Bidenovih volivcev odločilo drugače. To sicer ne pomeni, da bi teh 17 % glasov dobil Donald Trump, saj bi nekateri izbrali druge kandidate (ki so sicer prav tako nastopili na volitvah, vendar brez resnejših možnosti za zmago), oddali neveljavno glasovnico ali sploh ne bi volili. Za 6 % Bidenovih volivcev pa bi bil ob ustrezni informiranosti volilna izbira Donald Trump.

V primeru poštenega medijskega poročanja pri vseh osmih zgodbah bi, sodeč po raziskavi, Trump gladko zmagal v vseh preučevanih zveznih državah, s čimer bi osvojil 311 elektorskih glasov.

Zamolčana obtožba o spolnem napadu na prostovoljko v Bidenovi kampanji leta 1993


Marca letos je v javnost stopila nekdanja prostovoljka Bidenove kampanje v času kongresnih volitev leta 1993 in razkrila, da naj bi jo Biden spolno napadel v pisarni v Washingtonu. Ko mu Tara Reade prinesla torbo v pisarno, ji je po njenem pričevanju z roko segel pod krilo in se dotikal njenih intimnih delov. Readova sicer nima prič, ki bi videle napad, so pa njeno zgodbo potrdili njen brat, njena bivša soseda in njena bivša sodelavka, ki se spomnijo, da jim je Readova takrat o tem pripovedovala.

Čeprav je Readova dala tudi televizijski intervju na to temo, je zgodba v medijih hitro potihnila in ni dobila večjega odziva, odziv pa nikakor ni niti približno primerljiv z razkritjem Trumpovih neprimernih komentarjev o odnosu do žensk (»Grab 'em by the pussy«) iz kampanje leta 2016.

35,4% Bidenovih volivcev ni vedelo za obtožbo Tare Reade preden so oddali svoj glas. Če bi vedeli za obtožbo, bi se 8,9 % njegovih volivcev odločilo, da Bidena ne bi podprli. 1,7 % (oz. 5% neiformiranih) bi podprlo Trumpa, 1,7 % druge kandidate, ostali pa ne bi volili oz. bi oddali neveljavno glasovnico. Drugačne volilne odločitve samo zaradi te zgodbe bi vodile v Trumpovo zmago v vseh šestih preučevanih državah, ki so podprle Bidena.

Korupcijska afera Bidenovih


New York Post je 14. oktobra razkril elektronska sporočila Bidenovega sina Hunterja s predstavniki uprave podjetja Burisma, kjer je bil zaposlen v sumljivih okoliščinah. Sporočila govorijo, kako lahko podjetju koristi njegov oče, tedaj podpredsednik ZDA v mandatu Barracka Obame. Razkrivajo tudi sporne posle s Kitajsko.

Elektronska sporočila izvirajo iz Hunterjevega računalnika, ki ga je ta oddal na popravilo, potem pa nikdar prevzel. Serviser je kopijo vsebine diskov predal FBI, ki je zoper Bidenove sprožil preiskavo, obtožbe pa je potrdil tudi Hunterjev nekdanji poslovni sodelavec Tony Bobulinski.

Osrednje televizije so škandal prikrivale. Največje tri so o tem v 14 dneh po izbruhu afere skupaj poročale 21 minut (od skupno 113 ur programa). Na CBS so škandalu v vseh svojih infromativnih oddajah namenili skupno 11 minut in 41 sekund programa, na NBC 9 minut, na ABC pa pičlih 65 sekund. Članke New York Posta, ki je zgodbo razkril, sta družabni omrežji Facebook in Twitter blokirali tako, da jih uporabniki niso mogli deliti na njunih platformah.

Posledično kar 45,1 % Bidenovih volivcev za škandal pred volitvami ni izvedelo. Če bi imeli informacije o tem, bi se 9,4 % volivcev odločilo, da ne bi podprli Josepha Bidena za predsedika ZDA. Približno 2 % bi namesto Bidena volila Trumpa. Trump bi samo ob poštenem poročanju o tej zgodbi zmagal v vseh šestih preučevanih zveznih državah.

Kamala Harris, najbolj skrajno leva senatorka, celo bolj od Berniea Sandersa


Zanemarljivo medijsko pozornost je dobila tudi informacija, da je podpredsedniška kandidatka Kamala Harris, sodeč po zgodovini glasovanja, izmed vseh ameriških senatorjev najbolj levičarska in liberalna. Glasuje bolj liberalno celo od deklariranega demokratičnega socialista Berniea Sandersa.

Četrtina volivcev, ki je podprla Bidena, s to informacijo ni bila seznanjena. Če bi bili, bi se jih 4,1 % odločilo drugače. Dovolj, da bi se rezultat v korist Donalda Trumpa obrnil v državah Arizona, Georgia, Nevada, Pensilvanija in Wisconsin. Trump bi v tem primeru osvojil 295 elektorskih glasov in drugi mandat.

Prikrivanje Trumpovih uspehov


Mediji pa niso prikrivali le Bidenovih afer in informacij, ki bi mu škodile, ampak so prikrivali tudi uspehe predsedovanja Donalda Trumpa. 39,4 % Bidenovih volivcev ni vedelo, da je samo med junijem in oktobrom letos nastalo 11.161.000 novih delovnih mest, kar je impresiven rezultat po recesiji prvega vala. 5,4 % volivcev bi zaradi tega spremenilo sovjo izbiro, kar bi obrnilo rezultat v 5 državah.

Še več, kar 49 % Bidenovih volivcev ni vedelo, da je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju letošnjega leta kar 33,1 %, kar je podvojitev največje rasti BDP v zgodovini. Resda je zaradi prvega vala spomladi gospodarstvo utrpelo veliko škodo, a številka je kljub temu velika. Vedenje o tem bi spremenilo volilno izbiro 5,6 % Bidenovih volivcev in vodilo v Trumpovo zmago v 5 državah.

43,5 % Bidenovih volivcev ni vedelo za mirovne sporazume na Bližnjem vzhodu, ki jih je Izrael ob pokroviteljstvu ZDA sklenil z Bahrajnom in Združenimi Arabskimi Emirati, dobra polovica pa ni vedela, da so ZDA leta 2019 postale energetsko neodvisne. Prva informacija bi povzročila spremembo volilne izbire pri 5 %, druga pa pri 5,8 % Bidenovih volivcev, kar bi k Trumpu obrnilo 5 držav.

Ob različnih, sicer bolj ali manj modrih potezah v zvezi s pandemijo covid 19 s strani predsednika Trumpa so v valu kritik mediji povsem spregledali Operacijo Warp Speed, s katero je Trumpova administracija v prihodnjem letu Združenim državam zagotovila 300 milijonov odmerkov cepiva proti covidu. 36,1% volivcev o tem ni imelo informacij, če bi jih imeli, bi se jih premislilo 5,3%.

Preobrat rezultata očiten


Skupno bi približno 17 % Američanov, ki so podprli Bidena v ključnih državah izbralo drugače, če bi jim mediji pošteno predstavili ključne zgodbe, ki so jim jih zamolčali. Ne bi vsi volili Trumpa. Takih bi bilo okrog 6 %. Preostali bi volili druge ali pa ne bi volili. Po posameznih državah to pomeni spremembo med 13% (Wiscinsin) in 21% (Arizona, Severna Karolina). Spremembo, ki bi vodila v odločno zmago Donalda Trumpa.

KOMENTAR: Peter Merše
Dvorezni meč v rokah medijev
Da mediji ključno vplivajo na volilne izbire posameznikov je jasno. Tudi, da imajo različni mediji nekoliko različne preference in so nekateri malo bolj, drugi malo manj naklonjeni določenim kandidatom. A v zadnjem času, kar kažejo ravno ameriške volitve, je pristranskost povsem ušla izpod nadzora. Da si privošči ena izmed osrednjih televizij o kritičnem škandalu predsedniškega kandidata poročati pičlih 65 sekund, je novo dno tudi za pristranske medije. Ne glede na morebitno rahlo nakolnjenost bi medij, če se želi tako imenovati, o ključnih zgodbah moral poročati. Mediji s svojo blokado določenih informacij tako v rokah držijo izjemno močan meč, s katerim lahko tudi preobračajo rezultate volitev. Pojav nikakor ni unikaten samo za ZDA, ampak ga močno zaznavamo tudi pri nas. Tudi pri nas so tviti enih potencirani, tviti drugih spregledani, uspehi enih potencirani, uspehi drugih prikriti. Najlepše se to vidi pri posameznikih, ki zamenjajo stran, kot denimo Desus Aleksandre Pivec, ko je bila v Šarčevi vladi »železna lady s človeškim obrazom«, v Janševi pa »ku*** ki ne plačuje svojih računov«. A je ta meč tudi dvorezen. Ob tako očitnih zavajanjih javnosti namreč tradicionalni mediji izgubljajo vse več podpore, ljudje pa informacije iščejo pri alternativnih, kot je denimo tudi Domovina, ali pa na družabnih omrežjih. (Upravičena) izguba zaupanja v medije, kot je denimo nacionalna RTV, pa ima hude družbene posledice, saj smo brez skupnega medija, ujeti v svoje mehurčke nezmožni razumeti ljudi z druge strani. To pa je (pre)visoka družbena cena za dosego parcialne zmage in ohranjanje oblasti, da bi si jo razumni in odgovorni državljani lahko privoščili.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike