Čaščenje ideologije marksizma na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Foto: Domovina

Generacije bralcev Domovine, stare nad 50 let, se verjetno še spominjate predmeta Samoupravljanje s temelji marksizma (STM), s katerim so nas z »naprednimi idejami« razsvetljevali v srednjih šolah. A na Filozofski fakulteti v Ljubljani te tradicije še niso opustili, tako da se lahko njihovi študenti še naprej izobražujejo v tej smeri.

Na Filozofski fakulteti je namreč nedavno potekal cikel predavanj na temo marksizma, ki sicer niso bila del obveznega študentskega predmetnika. Zadnje (tretje) tovrstno predavanje »o osnovah marksizma« je bilo 25. februarja (o novih predavanjih za zdaj še ni obvestil), govorili pa so o akumulaciji kapitala. Predavatelji so bili Jakob Spindler iz Študentskega društva Iskra, aktivistka Maša Cvetežar in študent s Filozofske fakultete Martin Zorman Krč. Pri društvu Iskra se opredeljujejo, da so »napredna mladinska organizacija, ki se osredotoča na boj  proti kapitalizmu in patriarhatu«. Cvetežarjeva je aktivistka, ki med drugim piše na strani fronta.org, katerih ustvarjalce moti »pristranskost režimskih medijev«. Z drugimi besedami, še vedno se jim mediji v Sloveniji zdijo premalo levi. Sicer pa je tudi aktivna v gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Predavanje je bilo v organizaciji Inštituta za delavske študije, Študentskega sociološkega društva in Filozofskega društva. V vabilih so pisali, da bodo »tovarišice predavale« … V skladu s prebujensko ideologijo »boja zoper jezikoslovni patriarhat« namreč zanikajo slovenski pravopis, ki določa, da se pri spolno mešanih skupinah kot spolno nevtralna oblika uporablja moški slovnični spol. Namesto tega uporabljajo ženski slovnični spol (tovarišice) tudi za moške kot spolno nevtralen.

Podlaga za zločinske režime

Za tiste iz mlajših generacij, ki se še niste poučili o marksizmu: gre za politično, ekonomsko in filozofsko teorijo, ki jo je razvil nemški filozof Karl Marx sredi 19. stoletja. Njegovi najbolj znani deli sta Komunistični manifest in Kapital. Pisal je o tem, da se človeška družba razvija skozi razredni konflikt, v kapitalizmu gre za konflikt med buržoazijo in delavskim razredom (proletariat). Zavzemal se je za revolucijo za odpravo kapitalizma in vzpostavitev socialistične družbe, saj da kapitalizem temelji na izkoriščanju proletariata. Z revolucijo naj bi proletariat odpravil razredne razlike in vzpostavil socialistično družbo, ki bo vodila v komunizem. Tovrstne ideje so bile podlaga za najbolj brutalne zločinske državne režime v prejšnjem stoletju. Komunizem je po številu svojih žrtev (največ jih je bilo v Sovjetski zvezi) daleč presegel celo zločinski nacizem. V zgodovini Slovencev pa ni bilo hujšega zločina zoper človečnost, kot je bil povojni množični poboj domobranskih ujetnikov in »nepravih« civilistov, ki so ga v imenu revolucije leta 1945 ukazali vodilni slovenski komunistični revolucionarji po nalogu nekdanjega jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza. Po vzoru na poboje političnih nasprotnikov v Sovjetski zvezi. Tudi sicer je bilo obdobje socializma/komunizma tudi v Jugoslaviji in z njo Sloveniji zaznamovano s sistematičnim množičnim kršenjem človekovih pravic: ubijanjem, zapiranjem drugače mislečih, taborišči, plenjenjem zasebne lastnine, zatiranjem svobode izražanje, svobodne gospodarske pobude, odpravo političnega pluralizma, ukinitvijo demokratičnih volitev… Podobno je bilo v vseh državah pod vladavino komunistov, katerih ideološki oče je bil Karl Marx. Vprašanje je, ali ob poučevanju o marksizmu mladim na Filozofski fakulteti častilci tovrstne ideologije povedo kaj tudi o teh stvareh.

Marksizem je bil podlaga za najbolj brutalne zločinske državne režime v prejšnjem stoletju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike