Boštjančič ostaja minister, nekatera vprašanja pa ostajajo nepojasnjena

POSLUŠAJ ČLANEK

Na današnji redni seji državnega zbora so poslanci obravnavali interpelacijo, ki so jo v SDS vložili zoper finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Med drugim so mu očitali oškodovanje javnih financ zaradi nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, del interpelacije pa se je nanašal tudi na izgubljeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ, v povezavi z nakazili ministrovega podjetja na račun v davčno oazo. Boštjančič je vse očitke zavrnil. Za njegov odhod je glasovalo 29 poslancev, 47 pa jih je bilo proti.

V začetku novembra je poslanska skupina SDS vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Klemna Boštjančiča. Očitali so mu nevestno delo v službi, oškodovanje javnih financ, protipravno zagotovitev proračunskih sredstev, zavajanje javnosti v aferi Litijska in zlorabo položaja. Spomnimo, računsko sodišče je v zaključnem revizijskem poročilu predloga zaključnega računa lanskega proračuna, ki zajema tudi nakup prostorov na Litijski, ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije - čeprav za to ni bilo podlage. Po objavi poročila so v stranki SDS Boštjančiča pozvali k odstopu, parlamentarni Odbor za finance je nato zahtevo zavrnil. Za razrešitev ministra je potrebnih 46 glasov poslancev, interpelacija zoper Boštjančiča pa je že osma v mandatu vlade Roberta Goloba. V stranki NSi podpisov k interpelaciji niso prispevali, SDS je interpelacijo v DZ vložila sama. Vendar pa SDS tudi z osmimi glasovi poslancev NSi-ja še nima zadostnega števila poslanskih glasov, ki so potrebni za razrešitev ministra z njegove funkcije. 

Če pogledamo bolj natančno, v stranki SDS so vložili interpelacijo zaradi ravnanj ministra, ki imajo elemente kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s členom 25/1 Kazenskega zakonika (KZ-1) in členom 20/II Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu Kazenskega zakonika (KZ-1); zaradi zavajanja javnosti v zvezi s protipravno zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani; zaradi oškodovanja javnih financ in negospodarnega ter nesmotrnega upravljanja z javnimi sredstvi; zaradi ravnanj ministra, ki imajo elemente kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ1) ter zaradi izgubljenega zaupanja v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili ministrovega podjetja na račun v davčno oazo. “Ko gre za javne finance, gre za sredstva davkoplačevalcev. Gre torej za sredstva ljudi, s katerimi je potrebno ravnati še bolj odgovorno, kot ravnamo z lastnimi sredstvi. Pred ravnanji z lastnimi sredstvi je odgovornost naša in smo odgovorni sebi, ko pa ravnamo s tujimi sredstvi, sredstvi, ki so nam bila zaupana, je pa odgovornost bistveno širša. Tega se mora vsak minister, predvsem pa minister za finance, zavedati,” je ob vložitvi interpelacije dejal poslanec Zvonko Černač in poudaril, da Boštjančič kot minister ni deloval kot varuh javnih financ in kot varuh zakonitega razpolaganja z javnimi sredstvi, pač pa je v decembru 2023 izrecno spodbujal k pohitritvam aktivnosti, torej h kršitvam zakonodaje, saj iz korespondence med ministrstvoma izhaja, da je izrecno poudarjal, da bodo sredstva za nakup Litijske 51 zagotovljena, v kolikor bo ministrstvo za pravosodje nakup izpeljalo v letu 2023.

Če bi minister za finance deloval v skladu z zakonom in ne bi predlagal prerazporeditve sredstev, protipravne prerazporeditve sredstev iz proračunske rezervacije, po besedah Černača do škodljivega nakupa Litijske 51 ne bi prišlo. V stranki SDS so še spomnili, da ministrova pretekla ravnanja - je namreč lastnik podjetja, ki je bilo vrsto let davčni dolžnik, ter nakazila v davčno oazo zbujajo resno skrb o tem, da minister kot javni funkcionar eno govori, kot zasebnik pa deluje v nasprotju s tistim, kar naj bi kot javni funkcionar delal in za kar je ob imenovanju tudi prisegel. »Minister za finance namreč predlaga povečevanje davčnih obremenitev, istočasno pa so njegova ravnanja šla v smeri izogibanja plačila davkov,« so izpostavili.

Foto: zajetje zaslona

Černač: lani ob tem času se je zgodila ena večjih korupcijskih afer v mandatu te vlade

Černač je danes opozoril, da odgovorni, razen nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, niso nosili nobene odgovornosti glede nakupa Litijske 51. “Vsi ostali odgovorni za ta posel še naprej vladajo in delajo vse, da bi odgovornost prevalili na tiste, ki so opozarjali, da kršijo številne zakone in podzakonske akte. Že ob vložitvi interpelacije zoper takratno ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan smo izpostavili, da je odgovornost širša, saj vključuje tudi ministra za finance in celotno vlado,” je poudaril. V nadaljevanju je povedal, da se drugi del interpelacije nanaša na izgubljeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili ministrovega podjetja na račun v davčno oazo. “Minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič je še danes 100-odstotni lastnik podjetja Brio Svetovalni center d.o.o. To podjetje je leta 2015 nakazalo 30.940,00 EUR na transakcijski račun ene od podružnic družbe IBIS Global Support and Resources v državi Belize, ki je znana kot davčna oaza. Ta država je bila v letu 2015 na evropskem seznamu držav, ki so problematične zaradi izogibanja plačilu davkov oziroma, poenostavljeno povedano, omogočajo pranje denarja,” je pojasnil. Boštjančič je glede tega za POP TV pojasnil, da je šlo za izobraževanje pilotov.

Boštjančič je zavrnil vse očitke interpelacije

Minister Boštjančič je očitke zavrnil najprej že septembra na Odboru DZ za finance, ko je dejal, da se revizijsko poročilo izrablja za izkrivljanje dejanskih ugotovitev in dejstev, predvsem pa za obtoževanje njega kot ministra za finance. Kar se tiče domnevnih netransparentnih nakupov je dejal, da so jih izvedli na pristojnih ministrstvih - stavbo na Litijski torej na ministrstvu za pravosodje. Pripisovanje vseh nepravilnosti glede tega nakupa ministrstvu za finance je označil za manipulacijo in zlorabo revizije za politične namene. »Minister za finance ne more biti in ni odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrov oziroma njihovih resorjev,” je izpostavil finančni minister. »Ministrstvo za finance nima pravne podlage, da bi preverjalo stanje nepremičnin in potrebe pravosodnih organov po njih, prav tako ne za preverjanje postopkov pridobivanja nepremičnin,« je še dodal, da pri prerazporejanju sredstev ni šlo za sredstva namenjena popoplavni obnovi. Glede očitkov, ki letijo na njegovo podjetje, pa je dejal, da segajo v čas, ko še ni bil minister za finance. Zanikal je, da bi bilo podjetje Brio davčni dolžnik in da bi poslovalo s podjetji iz davčnih oaz. Potrdil je, da je bilo podjetje sicer res zapisano na seznamu davčnih dolžnikov, vendar po njegovih besedah neupravičeno. Pojasnil je, da je šlo zgolj za začasno napako v evidencah, napaka pa je bila odpravljena leta 2013. Po besedah Boštjančiča je bilo podjetje kupljeno v stečaju leta 2006, šele leta 2013 pa naj bi izvedel, da davčni dolg iz neznanih razlogov ni bil izbrisan. 

Boštjančič je spregovoril tudi o ozadju plačila Bria v Belize

“Storitev, ki je bila plačana z nakazilom iz leta 2015, je bila izobraževanje pilotov, to sem že pojasnil. Pri tem je moje podjetje sodelovalo z ameriškim podjetjem Ibis Global s sedežem v ameriški zvezni državi Washington, ki je bilo tudi prejemnik sredstev za omenjeno storitev. To podjetje je posredovalo podatke o tem, kam je treba nakazati denar za opravljeno storitev, in sicer na eno od njihovih podružnic. Če povem enostavneje: v letu 2015 je družba plačala opravljeno storitev na bančni račun, ki ga je sporočil izvajalec storitve, in na to plačnik storitve ni imel vpliva. Če bi bilo navedeno nakazilo problematično, ga banka ne bi izvršila, saj bi ji to preprečevala pravila, vezana na preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Belize v času plačila ni bil na seznamu držav, kamor se nakazila ne bi smela izvajati. Takšen posel torej ni bil prepovedan,“ je dejal.

Na portalu Nova24tv so sicer danes pisali, da je Boštjančič posloval s podjetjem v davčni oazi Belize in očitno sodeloval v fiktivnih poslih. Ravnanja naj kazala tudi na sum pranja denarja. Že pred nekaj meseci so poročali, da je Boštjančič preko svojega podjetja BRIO svetovalni center d.o.o., katerega je 100-odstotni lastnik, aktivno sodeloval in celo nakazoval denar na račun podjetja, registriranega v Belizeju, torej državi, ki velja za davčno oazo. Po Boštjančičevih besedah je njegovo podjetje sodelovalo z ameriškim podjetjem Ibis Global s sedežem v ameriški zvezni državi Washington - vendar pa po navedbah Nove24tv podatki potrjujejo, da je Boštjančič nakazal sredstva podjetju IBIS global support and resources ltd. s sedežem v davčni oazi Belize, na naslovu 76 Dean Street, Belize City. Prejemnik plačila je torej off-shore podjetje iz Belizeja in ne podjetje iz Washingtona. Je  podjetje iz Belizeja izdalo račun za storitev, ki jo za Boštjančiča sploh ni opravilo, če je ta jasno izjavil, da je poslovno sodeloval z nekim drugim, ameriškim podjetjem? 

Na vprašanje o prodaji Športne loterije Boštjančiči ni odgovoril

Boštjančiča so vprašali tudi, ali držijo informacije, da spet prodaja Športno loterijo. 6. decembra je namreč portal Necenzurirano poročal, da propada tudi drugi poskus prodaje družbe Športna loterija in igre na srečo, ki naj bi jo kupila češka igralniška skupina Fortuna Entertainment Group. Kupnina naj bi znašala 90 milijonov evrov - zeleno luč za prodajo Športne loterije mora dati tudi vlada oziroma ministrstvo za finance. Po poročanju Požareporta naj bi Boštjančič od finančnika Luke Vesnaverja v zameno za uradno dovoljenje finančnega ministrstva za prodajo Športne loterije zahteval dva milijona evrov za stranko in še en milijon evrov zase. "Finančni minister domnevno zahtevane podkupnine ni potrdil, a tudi ne zanikal. So pa zdaj vsekakor na potezi tudi vsi pristojni organi," je Požar zapisal, da Boštjančičevih odgovorov še ni prejel.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike