Borci novinarja TV SLO grdo ozmerjali. Ta jim odgovarja: resnica je za partizansko gibanje zdravilna

Izseki iz oddaje Utrip na TV Slovenija
POSLUŠAJ ČLANEK
Oddaja Utrip v avtorstvu Jožeta Možine s prejšnje sobote, čeprav je medtem Mojca Pašek Šetinc poskrbela za kontraudar, levici še vedno ne da miru.

Na prikaz realnosti "Dražgoške bitke", ki je drugačna od mitov komunističnega zgodovinopisja, so se pred dnevi odzvali tudi v ZZB NOB. Ti doktorju Možini očitajo, da je on tisti, ki potvarja zgodovino ter slika "novo resnico o Dražgošah", pri čemer niso štedili z žaljivkami na njegov račun. 

A zgodovinar in novinar Možina je v odgovoru, ki ga je objavil na spletni strani Združenja novinarjev in publicistov jasen: od tistih, ki so desetletja lagali o tisočih padlih Nemcih v Dražgošah, je težko pričakovati resnicoljubnost.

Dandanes je v zgodovinski stroki jasno sprejeto dejstvo, da so totalitarni sistemi 20. stoletja prikrajali zgodovino in ustvarjali mite, ki so hranili sistem, pri čemer jugoslovanski režim ni bil nič drugačen. Zato je zgodovinska resnica nedvomno na strani dr. Možine, borci pa bi si naredili uslugo če bi se sprijaznili, da je časov, ko so miti prevladovali nad resnico, konec, pišemo v komentarju uredništva.

»Ob osemdeseti obletnici Dražgoške bitke smo priča ostudnemu in do sedaj nezaslišanemu potvarjanju zgodovine, poniževanju partizanov ter žaljenju žrtev nacizma in fašizma, ki se pojavlja v določenih televizijskih programih, celo v informativnem programu nacionalne televizije, v časopisju in družabnih omrežjih. Brez vsakršnih novinarskih ali zgodovinskih kriterijev se lahko objavljajo nove »resnice o Dražgošah«, ki jih lahko podaja že vsak plačan pisun, lažni zgodovinar, vaški posebnež ali zagrenjeni pijanček, v osnovi pa te izjave ne temeljijo na nobenemu zgodovinskemu dejstvu,« so bili v odzivu na oddajo Utrip ostri v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB.

V svojem odzivu opišejo svoj pogled na zgodovino in bitko partizanov z nacisti v vasi Dražgoše, kot nam je sicer znana iz časov komunističnega zgodovinopisja. Tragično usodo vaščanov enačijo z drugimi kraji po svetu, kot so na primer  Lidice na Češkem, Oradour v Franciji, Marzabotto v Italiji. Dodajajo pa, da nobena zrela družba in urejena država za nacistično maščevanje ne krivi odpornikov ali domoljubov.

Za to pa borci, oziroma njihovi dediči, krivijo predvsem aktualno oblast. »Vsi zdajšnji napadi na partizanski boj, potvarjanje resnice, zloraba narodne zgodovine za politične namene in širjenje sovraštva pa izvirajo iz tega, da slovenska država, še posebej aktualna oblast, nočeta jasno in glasno priznati, da so bili samo partizani mednarodno priznana vojska zavezništva Združenih narodov. Namesto tega, tista nezrela in pokvarjena politika, ki želi izbrisati neminljivo sramoto izdajstva tistih, ki so se pod okriljem zločinske organizacije SS borili proti lastnemu narodu, zaradi lastnih koristi namerno spreobrača, potvarja narodno zgodovino ter žali partizanski boj in tudi uporništvo svobodoljubnega slovenskega naroda,« pišejo v ZZB NOB.

Borci upajo, da bodo ljudje na volitvah v letošnjem letu zaupali upravljanje poslanskih in drugih državnih funkcij ljudem, ki bodo ustavili spreobračanje in potvarjanje narodne zgodovine ter širjenje laži in sovraštva.

Možina: Po 80 letih bi bil čas, da ZZB NOB in SD prenehata potvarjati zgodovino


A tudi dr. Jože Možina ob napadu Zveze borcev ter žalitvah in poniževanjih na njegov račun ni ostal tiho. V odgovoru je zapisal, da stališče borčevske organizacije razgalja, da se ta še vedno ni sposobna soočiti z zmotami svoje preteklosti in pokazati sočutja do tragedije prebivalcev, ki naj bi jih branili. »Zveza borcev tudi nima moralne avtoritete, da bi opozarjala na potvarjanje zgodovine na TV Slovenija, saj dejansko že desetletja njim neugodno resnico o zgodovinskem dogajanju med in po 2. svetovni vojni prikriva in pogosto ščiti potvorjeno zgodovino, neglede na neizpodbitna dejstva. Poleg tega kot narodne heroje še vedno vzdržuje nekatere nekdanje borce, ki so si umazali roke z zločini, npr. vpletene v genocid nad Romi leta 1942.«

Dodaja, da so v borčevski organizaciji zamudili priložnost, da bi končno sprejeli dokazano in izpričano resnico, namesto tega pa raje v duhu preteklosti s hudimi žalitvami obkladajo tiste, ki dejstva in pričevanja predstavljajo širši javnosti.

»Vemo, da od tistih, ki so desetletja lagali o tisočih padlih Nemcih v Dražgošah in v tem duhu nadaljevali še leta po tem, ko je bilo število 26 padlih okupatorjev dokazano, težko pričakovati resnicoljubnost. A prav ta - resnicoljubnost, oziroma skladnost z zgodovinskimi dejstvi, bi bila zdravilna za razklano telo vsega naroda. In končno tudi za ugled partizanskega gibanja … Upajmo, da se bo to čim prej zgodilo, saj je ideoloških interpretacij dražgoške tragedije konec, na silo jim »verjamejo« le še tisti, ki imajo od tega koristi.«

Poudarja, da je v borčevskem napadu najbolj povedno to, da v nobeni točki ne izpodbijajo nobenega v oddaji omenjenega dejstva. »Na površne trditve Zveze borcev, da se »nove resnice o Dražgošah objavljajo »brez vsakršnih novinarskih ali zgodovinskih kriterijev« odgovarjam z očitnim dejstvom, da je Utrip kot komentar objavljen z vsemi novinarskimi in zgodovinskimi standardi. Končno to dokazuje tudi pisanje ZZB. Če bi imeli argumente bi bili v napadu na oddajo konkretni in spodobni, tako pa so žaljivi in abstraktni.«

Ob tem opozarja na to, da so vse bistveno o dražgoški tragediji povedali Dražgošani že leta 2002 v prispevku za TV Tednik, kar na borčevski organizaciji dobro vedo, poznajo pa tudi izpovedi Dražgošanov Minke Habjan in Franca Kavčiča iz oddaje Pričevalci, katerih pričevanje temeljito predstavi, kaj se je dogajalo z Dražgošani. »Temu kar povedo tisti, ki so izgubili očete, brate, domačije … nihče ne more oporekati – zato se strahopetno spravljajo na avtorja, ki je vsebino predstavil širši javnosti,« še dodaja Možina in govori tudi o drugih pritiskih s strani ZZB NOB na njegovo delo.

KOMENTAR: Uredništvo
Borci so varuhi komunističnih mitov, a miti totalitarizmov nimajo veze z resnico
Partizanski upor proti okupatorju je časten, je v za borce sporni oddaji Utrip med drugim dejal zgodovinar Možina. A znotraj tega mrgoli nečastnosti - in ne samo tega, tudi umazanij in zločinov. Miti in legende, ki jih pletejo totalitarni sistemi z namenom samoohranitve, so seveda poveličevali partizansko junaštvo, a razumljivo molčali o vsem ostalem. Danes, trideset let po propadu jugoslovanskega totalitarizma glede tega ni več nobene potrebe. Nasprotno, čas je za revizijo režimskega zgodovinopisja. Nenehna revizija zgodovine je posledica širjenja zgodovinskih obzorij preko novih dognanj, še posebej ob prehodu v demokracijo, ko je mogoč tudi objektivnejši pogled na zgodovino. Zveza združenj borcev za vrednote NOB nikakor ni kakšen strokoven zgodovinski kolegij, temveč organizacija, katere namen je varovanje in ohranjanje mitov - oziroma "vrednot NOB", kot temu pravijo sami. A kot smo že ugotavljali večkrat, žal praksa njihovega delovanja kaže, da so tiste plemenite vrednote partizanstva, ki so k uporu pripeljale široke množice ljudi, potisnjene v ozadje.  Medtem ko v osredju ostajajo vrednote in miti komunističnega jedra upora, ki pa je prvi vrsti služil za revolucijo. Revolucijo, ki je zgolj petdeset let kasneje propadla in odšla na smetišče zgodovine. Prav zato je soočenje z resnico zanje tako brutalno boleče, da zgodovinske resnice ne zmorejo izpodbijati z argumenti, temveč le s pritlehnimi žaljivkami o plačanih pisunih in zagrenjenih pijančkih. A takšna raven komunikacije več pove o njih samih kot o tistih, katere s tem obkladajo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike