Odhajajoči bolgarski predsednik: Rusi hočejo razdvajati in oslabiti Evropo
Rusija hoče s svojim vplivom Evropo spreti, razdeliti in jo tako narediti odvisno, je tik pred predsedniškimi volitvami v Bolgariji opozoril odhajajoči predsednik Rosen Plevneliev. Za BBC je spregovoril o konkretnih ruskih vmešavanjih v Bolgarsko demokracijo.
To zagotovo ni osamljen primer obtožb na ruski račun. V pretklosti so na rusko vpletenost nad razdiranjem Evrope opozarjali že Britanci in Čehi.
Rosen Plevneliev, ki ga v nedeljo ne bo na volilnih lističih, poziva EU k trdnejši liniji in obrambi pred rusko grožnjo.
Evropa se po njegovem mnenju ne srečije z novo hladno vojno, ampak z "nevarno in nepredvidljivo" situacijo, ki jo imenuje "čas hladnega miru". Po njegovem grožnja ni toliko v morebitnem ruskem vojaškem napadu, ampak bolj v širjenju ruskega vpliva, ki razdvaja kontinent.
"Pri tem ne toliko za vseobsežno vojno in streljanje na nasprotnika, ampak je Putinova igra usmerjena v to, da druge države naredi odvisne," pravi Plevneliev.
Bolgarija je kot nekdanja članica sovjetskega bloka precej navezana na Rusijo, z njo ustvari kar 25 % letne blagovne menjave. Tako je predsednik Plevneliev s svojo kritiko Moskve razburil tudi precejšni del Bolgarije.
A bolgarski predsednik se ni ustavil zgolj pri tem. Razložil je, da Rusija svoj vpliv v Evropi povečuje s financiranjem populističnih strank in ekstremnih gibanj z obeh polov, z močno propagando in tudi s kibernetičnimi napadi, s katerimi skuša destabilizirati svoje nasprotnike.
Prav lanskega oktobra je bil Bolgarija napadena s strani hekerjev. "To je bil eden največjih kibernetičnih napadov v Evropi," je povedal Plevneliev. Napad je bil usmerjen proti volilni komisiji, ki je pregledovala rezultate referenduma, predsednikovemu uradu in vladnim institucijam.
"To je bil zame napad na bolgarsko demokracijo. Storili pa so ga hekerji, ki so napadli tudi Bundestag in štab Nata," pravi bolgarski predsednik, za katerega ni dvoma, da za vsem tem stojijo Rusi.
Že januarja letos je britanska obveščevalna služba razkrila, da so Rusi na njenem ozemlju precej aktivni v poskusih destabilizacije države. Pri tem je po njihovem mnenju prednjačila ruska vladna televizija Russia Today (RT), ki je po njihovem mnenju britanskim gledalcem nalašč posredovala informacije, ki bi jih usmerile k podpori brexita.
Še pred tem naj bi bila Rusija vpletena v škotski referendum o neodvisnosti, o katerem je RT prav tako veliko poročala. Nekateri Britanci so prepričani, da neposredno iz ruskih rok denar prejema tudi britanska radikalna stranka Ukip.
Da je v državi veliko ruskih vohunov, pa je lansko jesen priznala tudi češka obveščevalna služba. Kot so navedli, naj bi bila njihova naloga destabilizirati češko-poljske odnose, vplivati na češke medije, da bi zavajajoče pisali o Natu in EU ter v očeh gledalcev Rusijo slikali v pozitivni luči.
To zagotovo ni osamljen primer obtožb na ruski račun. V pretklosti so na rusko vpletenost nad razdiranjem Evrope opozarjali že Britanci in Čehi.
Rosen Plevneliev, ki ga v nedeljo ne bo na volilnih lističih, poziva EU k trdnejši liniji in obrambi pred rusko grožnjo.
Evropa se po njegovem mnenju ne srečije z novo hladno vojno, ampak z "nevarno in nepredvidljivo" situacijo, ki jo imenuje "čas hladnega miru". Po njegovem grožnja ni toliko v morebitnem ruskem vojaškem napadu, ampak bolj v širjenju ruskega vpliva, ki razdvaja kontinent.
"Pri tem ne toliko za vseobsežno vojno in streljanje na nasprotnika, ampak je Putinova igra usmerjena v to, da druge države naredi odvisne," pravi Plevneliev.
Bolgarija je kot nekdanja članica sovjetskega bloka precej navezana na Rusijo, z njo ustvari kar 25 % letne blagovne menjave. Tako je predsednik Plevneliev s svojo kritiko Moskve razburil tudi precejšni del Bolgarije.
Rusi razbijajo bolgarsko demokracijo
A bolgarski predsednik se ni ustavil zgolj pri tem. Razložil je, da Rusija svoj vpliv v Evropi povečuje s financiranjem populističnih strank in ekstremnih gibanj z obeh polov, z močno propagando in tudi s kibernetičnimi napadi, s katerimi skuša destabilizirati svoje nasprotnike.
Prav lanskega oktobra je bil Bolgarija napadena s strani hekerjev. "To je bil eden največjih kibernetičnih napadov v Evropi," je povedal Plevneliev. Napad je bil usmerjen proti volilni komisiji, ki je pregledovala rezultate referenduma, predsednikovemu uradu in vladnim institucijam.
"To je bil zame napad na bolgarsko demokracijo. Storili pa so ga hekerji, ki so napadli tudi Bundestag in štab Nata," pravi bolgarski predsednik, za katerega ni dvoma, da za vsem tem stojijo Rusi.
Bolgarski predsednik ni prvi, ki svari pred podtalnim delovanjem Rusov
Že januarja letos je britanska obveščevalna služba razkrila, da so Rusi na njenem ozemlju precej aktivni v poskusih destabilizacije države. Pri tem je po njihovem mnenju prednjačila ruska vladna televizija Russia Today (RT), ki je po njihovem mnenju britanskim gledalcem nalašč posredovala informacije, ki bi jih usmerile k podpori brexita.
Še pred tem naj bi bila Rusija vpletena v škotski referendum o neodvisnosti, o katerem je RT prav tako veliko poročala. Nekateri Britanci so prepričani, da neposredno iz ruskih rok denar prejema tudi britanska radikalna stranka Ukip.
Da je v državi veliko ruskih vohunov, pa je lansko jesen priznala tudi češka obveščevalna služba. Kot so navedli, naj bi bila njihova naloga destabilizirati češko-poljske odnose, vplivati na češke medije, da bi zavajajoče pisali o Natu in EU ter v očeh gledalcev Rusijo slikali v pozitivni luči.
Zadnje objave
Ameriška blokada Irana in igra vzdržljivosti – Iran prosi za preklic blokade
28. 4. 2026 ob 20:01
Združeni arabski emirati zapuščajo OPEC
28. 4. 2026 ob 18:16
Janković meni, da dve stranki na predčasnih volitvah ne bi več prišli v parlament
28. 4. 2026 ob 17:44
Od jutri dražji bencin, dizel in kurilno olje pa cenejša
28. 4. 2026 ob 16:10
Jutri bi lahko bilo znano, ali bo Janša sestavljal vlado
28. 4. 2026 ob 12:23
Marsičesa ste nas 'osvobodili'
28. 4. 2026 ob 12:09
Ganljiva skrb za spomenike Titu in socializmu
28. 4. 2026 ob 10:41
Ekskluzivno za naročnike
Živimo na Veneri ali Marsu?
28. 4. 2026 ob 6:00
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.