Boleči povodi za upad slovenskega BDP

Padec slovenskega bruto domačega proizvoda, ki ga je v teh dneh razkril Eurostat in je najvišji med državami EU, je po oceni stroke zaskrbljujoč. Po besedah ekonomista Mateja Lahovnika zlasti zato, ker kažejo na upad investicij in na upad konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tudi kot posledice izjemno visokih dajatev pri nas. Na drugi strani pa po oceni ekonomista Maksa Tajnikarja podatki razkrivajo tudi dejstvo, da ne aktualna ne pretekle vlade niso imele in še vedno nimajo gospodarske vizije.

Zaskrbljujoči podatki

Podatki o 0,8-odstotnem padcu slovenskega BDP v prvem letošnjem četrtletju so zaskrbljujoči, zlasti zaradi upada investicij in zaradi tega, ker kažejo na upad konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je za Domovino povedal ekonomist Matej Lahovnik.

Enega temeljnih razlogov za takšne številke Lahovnik vidi v dajatvah. Kot je pojasnil, je obremenitev dela pri nas najvišja v Evropski uniji, z julijem, ko država uvaja prispevek za dolgotrajno oskrbo, pa bomo »to vodstvo še utrdili«.

Že danes so dajatve glede na bruto bruto plačo pri povprečni slovenski plači skoraj polovične. Pri nadpovprečnih plačah pa te dajatve zaradi progresivne obdavčitve eksponentno rastejo. Zato je v Slovenijo težko pridobiti strokoven kader iz tujine, denimo razvojnike in inženirje. Managerji tujih multinacionalk pa se čudijo, kako je mogoče, da bi imeli pri enaki bruto plači lahko tudi dvakrat nižji neto prejemek, je razložil ekonomist.

Brez obetavnih tujih investicij

Prav tako očitno vse težje privabljamo tuje investicije, zlasti v gradbeništvu, ki predstavljajo dobršen del efektivnega povpraševanja, je dodal ekonomist Maks Tajnikar. Obenem pa je problem Slovenije, da nima velikih tujih investicij s sodobno tehnologijo, ki bi ustvarjale dobiček. Takšnih, kot je bila denimo investicija kitajskega Hisensa v Gorenje, ki bi v nasprotnem primeru propadel.

Kitajska je morda nevarna za ZDA in za Evropo, ne pa v tolikšni meri za Slovenijo, ki bi se lahko »obesila« na njeno rast, denimo v avtomobilski industriji, pravi Tajnikar.

Pomanjkanje tujega kapitala Slovenijo po njegovih besedah sicer pesti že vse od pandemije, zato tudi ne moremo pričakovati nekega eksplozivnega gospodarstva. Slovenija se bo po njegovi oceni v tej fazi razvijala podobno kot Evropa, nekje med slabim odstotkom ali največ dvema odstotkoma rasti, takšna pa bo tudi inflacija.

Mednarodni trgi niso odločilni

Na podatke o slovenski rasti seveda vpliva tudi ohlajanje mednarodnih trgov, zlasti najpomembnejših slovenskih partneric, kot sta Nemčija in Avstrija. Kot pravi Lahovnik, ima denimo Nemčija že nekaj časa zgrešeno investicijsko politiko, Slovenija pa jo pri tem posnema. Vendar pa to po oceni ekonomista ni odločilno.

Dejstvo je namreč, da je naša relativna konkurenčnost na teh trgih slabša zaradi novih dajatev. Pa tudi zaradi dragih energentov, ki so – spet – posledica vse višjih dajatev na energente.

Hrvaška denimo nas dohiteva tako po neto plačah kot po razvitosti in kupni moči, Romunija nas je po kupni moči celo prehitela, in to ravno zaradi zelo visoke stopnje obdavčitve pri nas, je pojasnil ekonomist in nekdanji gospodarski minister. Pri tem se je obregnil ob rekordno, 17-milijardno javno porabo, kar je bilo denimo pred osmimi leti, ko smo govorili o 10 milijardah, nepredstavljivo. »Na mestu je vprašanje, ali zaradi tega živimo boljše ali slabše,« je dejal Lahovnik.

Na drugi strani so namreč v tem času nekatera druga gospodarstva zelo lepo rasla, denimo na Poljskem in Hrvaškem. Slovenija pa ima težavo, da proizvodnja upada, izvoz praktično stagnira in ni več motor takšne gospodarske rasti, kot je bil.

Država brez gospodarske vizije

Tajnikar poudarja, da gospodarska rast v Sloveniji pada že vse od začetka ukrajinske krize. Še leta 2022 je bilo povpraševanje zelo visoko, do te mere, da proizvodnja ni več sledila povpraševanju. Kljub temu ob trenutnih številkah še ni pretirano zaskrbljen, vendarle gre za relativno kratko obdobje, poleg tega številke v majhnih gospodarstvih prej zanihajo.

Je pa opozoril, da slovenske vlade že nekaj časa nimajo gospodarske strategije oziroma nabora gospodarskih ukrepov, ki bi spodbujali tuj kapital za investicijo v uporabno tehnologijo, ki bi proizvajala izdelke, ki bi jih lahko dražje prodala.

Tako pa se ukvarjamo z zdravstvom, pokojninami in davčnim sistemom. Vlada sicer sprejema odločitve, a po oceni Tajnikarja napačne. »Nimamo zdravnikov, zdaj pa so jim prepovedali delati,« je še ponazoril Tajnikar.