Bo Marjeta Švab Širok postala predsednica vrhovnega sodišča zavoljo svojega prijateljstva z ministrico za pravosodje Andrejo Katič?

Pred kratkim so vrhovni sodniki na občni seji glasovali o podpori kandidatoma za predsednika vrhovnega sodišča. Za to funkcijo se potegujeta vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok (kazenski oddelek) in vrhovni sodnik Damjan Orož (gospodarski oddelek). Oba sta prejela enako število glasov podpore, pri čemer poznavalci ocenjujejo, da bo ministrica za pravosodje Andreja Katič (SD) državnemu zboru zavoljo njunega prijateljstva v izvolitev predlagala Širokovo ne glede na njeno nesposobnost in strokovno šibkost.

Sedanji predsednik vrhovnega sodišča, razvpiti vrhovni sodnik Miodrag Đorđević, ki je vodenje vrhovnega sodišča prevzel maja 2023, se bo moral ob koncu leta upokojiti. Sodniki lahko namreč sodniško funkcijo opravljajo le do dopolnjenega 70 leta starosti. Pomeni, da bo Đorđević z upokojitvijo predčasno odšel tudi z mesta predsednika vrhovnega sodišča. Mandat predsednikov tega sodišča traja šest let.

Izenačen izid

Za njegovega naslednika se potegujeta kazenska vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok in vrhovni sodnik z gospodarskega oddelka Damjan Orož. Glede na to, da sta oba prejela zadostno podporo drugih vrhovnih sodnikov (rezultat med njima pa je bil 12:12), bo moral biti sodni svet v svojem mnenju, kateri od njiju bi bil bolj primeren za vodenje sodstva, še posebej preudaren. Mnenje sodnega sveta ni zavezujoče, pač pa državnemu zboru v skladu z zakonodajo kandidata v izvolitev predlaga minister za pravosodje, oziroma v sedanji situaciji ministrica Andreja Katič.

Vrhovna sodnica Širokova je trenutno na položaju podpredsednice vrhovnega sodišča. Na to mesto jo je državni zbor na predlog nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan izvolil decembra 2023, bila je edina kandidatka. Ob tedanji izvolitvi so jo na ministrstvu za pravosodje opisali kot osebo z bogatimi sodniškimi in strokovnimi izkušnjami. Na položaju vrhovne sodnice je od leta 2017. Imela naj bi veliko vlogo na kazenskopravnem področju na mednarodni ravni, so zatrdili tedaj.

Državnemu zboru bo kandidata za izvolitev na funkcijo predsednika vrhovnega sodišča predlagala pravosodna ministrica Andreja Katič.

Nesposobna, nestrokovna

Toda pravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili, vedo povedati povsem drugače. Da gre za nesposobno, strokovno zelo šibko vrhovno sodnico. Stoji pa za njo Đorđević. Ne zgolj to, izrazito prednost pred vrhovnim sodnikom Orožem naj bi imela tudi zaradi svojega prijateljstva s pravosodno ministrico Katičevo. Ob njenih »referencah« so nas opozorili na primer na izpisek iz bibliografske baze Cobiss, ki je v primeru Širokove zelo ubog. Kaže zgolj dva zadetka del s kazenskopravnega področja: članek iz publikacije vrhovnega sodišča in prispevek na konferenci slovenskih pravnikov izpred 15 let.

Na drugi strani gre pri Damjanu Orožu za doktorja pravnih znanosti z več deset objavljenimi strokovnimi članki in prispevki na konferencah. S področja izvršilnega postopka, stečajnega prava, stvarnega prava … Tudi sicer ga naši sogovorniki ocenjujejo kot kompetentnega pravnika, povsem drugače od Širokove. Toda ravno zaradi njene povezave s Katičevo menijo, da bo na koncu prevladal klientelizem in negativna selekcija nad strokovnostjo, kar bi bil še en udarec za slovensko sodstvo.

Ob »referencah« Širokove so nas opozorili na primer na izpisek iz bibliografske baze Cobiss, ki je v njenem primeru zelo ubog.