Bo Italija pod krinko boja proti diskriminaciji preganjala drugačemisleče starše, duhovnike, učitelje ...?

V Italiji v parlamentarno obravnavo vstopa prenovljen zakon proti diskriminaciji. Predlog sovraštvu na podlagi rase, narodnosti, verske pripadnosti in prepovedi neo-fašističnih akcij in sloganov dodaja še homofobijo in transfobijo.

Medtem ko tako predsednik republike Serggio Matarella kot predsednik vlade Guisseppe Conte predlog podpirata, pa so močan dvom v prenovljeno zakonodajo izrazili italijanski škofje. Ti ocenjujejo, da je sprememba nepotrebna in prinaša uvedbo verbalnega delikta.

Širša definicija diskriminacije

Zakon, ki ga je v parlamentarno proceduto vložil poslanec demokratske stranke Alessandro Zan širi definicijo diskriminacije, ki jo italijanska država preganja z zakonom. Po novem bo vsakdo, ki bi diskriminiral homoseksualce ali trans-seksualce lahko kaznovan s kaznijo do štirih let zapora. Prepovedana je tudi diskriminacija glede na spolno »identiteto« in vsakršno nasilje, vezano na spol.

Ob vložitvi zakona v parlamentarno proceduro je Zan napovedal, da se zakonu obeta odločilna večinska podpora ter dejal: »Zavedamo se, da se Italija sooča z resnimi problemi diskriminacije nad istospolnimi in tarns-spolnimi osebami. Italijanski parlament se s tem zakonom s tem sooča.«

Kot primer pa je navedel primer iz Pescare, kjer je pred dobrim tednom dni sedem neznancev brutalno preteplo 25-letnika, ker se je na ulici za roke držal s svojim partnerjem. 25-letnik je potreboval bolnišnično oskrbo in operacijo čeljusti.

Italijanski škofje zakonu nasprotujejo

A italijanski škofje opozarjajo, da v Italijanski zakonodaji diskriminacija že zdaj ni dovoljena. Po njihovem mnenju v italijanskem zakonu o osebni zaščiti tudi do sedaj ni bilo »pravne praznine«, ki bi utemeljevala spremembo omenjenega zakona, uvedba novih kazni zoper homofobijo pa po njihovi oceni ogroža svobodo govora.

Omenjeni zakon lahko pomeni kriminalizacijo cerkvenega učenja o homoseksualnosti ter uvede cenzuro zoper pridiganje proti spolnim patologijam kot so pedofilija, sadizem in mazohizem.

Sankcionirani tudi ljudje, ki verjamejo, da otrok potrebuje očeta in mamo?

Predsednik italijanske škofovske konference  Gualtiero Bassetti za Catholic News Agency opozarja, da bi po tem zakonu »lahko postali predmet kriminalističnih postopkov tudi ljudje, ki verjamejo, da otrok potrebuje očeta in mamo«.

Opozarja pa tudi na morebitne tožbe zoper podjetnike, ki bi zaradi ugovora vesti ne želeli sodelovati pri organizaciji istospolnih porok, pri čemer opozori na primer peka iz Colorada, ki je v tožbi ravno zaradi tega, ker ni želel speči torte s sloganom, ki nasprotuje njegovi vesti.

Ocenjuje tudi, da »glede na to, da italijanska zakonodaja že ima ustrezne varovalke za preganjanje nasilja je bistveno pomembnejše izobraževanje, dialog in intelektualno poštena razprava na to temo, namesto kontroverznosti, ki jo prinaša omenjena zakonodaja. Če bo razprava upoštevala tako spoštovanje vsake osebe kot svobodno demokracijo, bo država pridobila.«

Zakonodaja, ki ustvarja novo diskriminacijo

Ugledni katoliški epidemiolog dr. Paolo Gulisano je za portal Church Militant dejal, da nova zakonodaja v boju proti diskriminaciji ustvarja nove diskriminacije – proti duhovnikom, katehetom, učiteljem in drugim, ki ne bodo smeli izražati cerkvene doktrine o spolnosti.

Dr. Gulisano napoveduje stampedo politične korektnosti v času obravnave zakona v juliju ter ocenjuje odgovor Cerkve na predlog kot preveč medel. Kot dodaja, homoseksualnost ni pravica. »Gre za osebno privlačnost, ne predmet prava. Spreminjanje življenskega sloga oz. čustvenega nagiba v pravico pa nima nobenega smisla, še posebej ob dejstvu, da so pravice ljudi že zaščitene v ustavi,« še dodaja Gulisano, ki ocenjuje, da je ustvarjanje nenujnih zakonov patologija, ki ubija demokracijo.

Predsednik sindikata katoliških pravnikov Simone Budelli pa opozarja, da zakon ne predvideva ugovora vesti. »Celo če bom kritiziral trans-spolni življenski slog v zasebnem pogovoru, tvegam zapor. Če je homoseksualnost izenačena z raso, potem je prepovedano homoseksualnsot označiti za greh. Če ne želim, da se moja hčerka udeleži ure, ki jo izvaja drag queen, je po novem zakonu to tretirano enako kot, če bi zahteval, da hčerke ne uči temnopolta učiteljica, kar nima nobenega smisla.«