Blejski strateški forum v znamenju »pobeglih svetov«

Pobegli svet – temo 20. strateškega foruma, ki se je danes začel na Bledu, je mogoče interpretirati na vsaj dva načina. Prvi je tisti uradni, ki ga navajajo organizatorji oziroma s katerim zunanja ministrica Tanja Fajon pojasnjuje, da želijo opozoriti na vrsto oboroženih konfliktov in vse bolj načet svetovni red. Po drugi strani pa bi glede na udeležbo lahko ocenili, da svet beži tudi od Slovenije; vsaj ko gre za visoke predstavnike diplomacije iz držav jedrne oziroma Zahodne Evrope na dvodnevnem forumu.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je sicer v nagovoru udeležencem foruma, ki je skušal nasloviti vprašanja svetovnih kriznih žarišč, izpostavila, da se »mir gradi z diplomacijo, pravičnost z zakonom, varnost pa s sodelovanjem«. Osrednji preizkusi omenjenih načel so Ukrajina, Gaza in Zahodni Balkan.

Izrazila je neomajno podporo Ukrajini, razmere v Gazi opisala kot nepredstavljive, glede Zahodnega Balkana pa poudarila potrebo po širitvi EU. V luči reševanja svetovnih kriz je izpostavila potrebo po združitvi Evrope z zavezniki Nata, da bi igrali vidnejšo globalno vlogo.

»Putin se posmehuje Trumpovim prizadevanjem«

Toliko manjša sila je vsaj pod aktualno vlado tudi Slovenija, ki je na forum uspela privabiti relativno skromno število vidnejših visokih predstavnikov evropskih držav in diplomacije. Še največji dosežek je morda udeležba visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas in predsednika Evropskega sveta Antonia Coste.

Prva se je med drugim obregnila ob neenotnost držav članic EU glede dogajanja v Gazi, medtem ko je enotnost bistveno večja, ko gre za rusko agresijo na Ukrajino. Je pa v luči nedavnega srečanja ameriškega in ruskega predsednika na Aljaski ocenila, da se je Vladimir Putin z Donaldom Trumpom srečal zgolj zato, da bi se izognil ameriškim sankcijam.

»Slišali smo, da predsednik Trump ne velja za zelo potrpežljivo osebo, vendar pa se zdi, da je s Putinom zelo potrpežljiv,« je pripomnila. Trump si prizadeva za mir, kar Kallasova pozdravlja, toda Putin se tem prizadevanjem po njenih besedah posmehuje. »Mislim, da bi lahko Rusiji odvzeli sredstva za vojno, če bi storili več,« je pojasnila.

Izziv niso reforme, izziv je miselnost

Costa pa je med drugim izpostavil evropsko perspektivo Ukrajine, pa tudi držav Zahodnega Balkana in Moldavije. »Te države so v srcu Evrope in so tudi del prihodnosti Evrope,« je poudaril v nagovoru. Je pa poudaril, da največja težava v njihovem približevanju evropski integraciji niso reforme, ki so sicer potrebne, temveč spreminjanje kulturne miselnosti in premagovanje zgodovinskih konfliktov.

Prav širitev EU na območje Zahodnega Balkana je bila tudi osrednja tema panela, ki ga je gostil predsednik vlade Robert Golob in katerega so se udeležili tudi predsedniki hrvaške, črnogorske in albanske vlade, Andrej Plenković, Milojko Spajić in Edi Rama. Z najvišje državniške ravni velja omeniti še udeležbo predsednikov Estonije, Češke in Črne Gore, Alarja Karisa, Petra Pavla in Jakova Milatovića.

Prijetno presenečenje

Tudi na ravni vodij diplomacije je bila letos udeležba sorazmerno skromna oziroma omejena na predstavnike balkanskih in nekaterih baltskih držav, pa Egipta in Jordanije. Prijetno presenečenje pa je bila Svetlana Tihanovska, simbol beloruskega upora proti režimu tamkajšnjega samodržca Aleksandra Lukašenka, sicer tesno povezanega z Moskvo.

V izjavi za medije je med drugim poudarila pomen ukrajinskega boja za svobodno Evropo, predvsem za države v neposredni bližini Rusije. Putin namreč po oceni namestnika ukrajinskega zunanjega ministra Oleksandra Miščenka nikoli ne bo pristal na pogajanja, dokler bo imela Rusija možnost zmage na bojišču. Zato je treba zagotoviti enotnost pri ustvarjanju čim večjega pritiska na Moskvo in okrepiti ukrajinsko vojsko do te mere, da bo zmaga za Ruse nedosegljiva.

Dogajanje pred Festivalno dvorano na Bledu je sicer zaznamoval tudi protest nekaj desetih propalestinskih aktivistov, ki so z vzklikanjem »Free Palestine« spremljali prihode tujih državnikov, a se ti kaj dosti niso pustili motiti.