Blaž Otrin, Časnik.si: »Najslavnejši škof v zgodovini ljubljanske nadškofije«

Na današnji dan pred 65 leti je organizirana naščuvana množica na železniški postaji Bršljin v Novem mestu brutalno napadla in zažgala takratnega ljubljanskega škofa Antona Vovka. Ob spominu nanj o "najslavnejšemu škofu ljubljanske nadškofije" v zapisu Blaža Otrina lahko beremo na Časniku. 

Zažig je postal simbol terorja ljudske oblasti nad Cerkvijo na Slovenskem po drugi svetovni vojni, Vovk pa pooseblja tisoče anonimnih katoličanov, laikov in klerikov, ki so bili šikanirani, kaznovani, zaprti, zasramovani ... Zažig je bil v domovini za časa ljudske oblasti sicer strogo prepovedana tema, a kljub temu so o njem potihoma vsi govorili. Po osamosvojitvi se je o Vovku končno lahko javno spregovorili, a njegova prepoznavnost je v javnosti sčasoma bledela in se ni uspela zasidrati v javni zavesti.

Pri tem imajo pomembno vlogo vplivni slovenski mediji in kreatorji javnega mnenja, ki Vovku ne dovolijo, da bi spregovoril. Vovk je namreč slaba vest slovenske levice, brutalno je bil teroriziran brez kakršnega koli upravičenega razloga.

Ob odnosu do Vovka se nazorno kaže tudi naš narodni značaj, ki v svoji slabi samopodobi ne zmore slaviti svojih prednikov, ki so tega vredni. Bil je oseba, ki je v norih medvojnih in povojnih časih ves čas obdržal visoko etično integriteto, pokončnost, samozavest, globoko vero in imel občutek za stisko soljudi, posebej do tistih, ki so se znašli na obrobju in je tlačil avtoritarni režim.

Več na Časnik.si