Bi bil za EU primeren avstralski model premeščanja migrantov?
V dneh, ko iz Turčije prihajajo grožnje, da bo v Evropo ponovno pognala na stotisoče migrantov, če jim EU do oktobra ne odobri brezvizumskih potovanj, je verjetno skrajni čas za premislek o alternativnih rešitvah tega problema.
Enega manj popularnih, a dokazano učinkovitih pristopov k zajezitvi množičnih migracij je znova začel na glas omenjati avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz.
Kot piše FAZ, Kurz za zgled postavlja sicer marsikje kritizirano "avstralsko metodo," s katero Avstralci v zameno za denar migrante nameščajo na tujem ozemlju - v Kambodži ter s tem ilegalno potovanje v "deželo tam spodaj" naredijo veliko manj privlačno.
Leta 2014 je Avstralija sklenila dogovor s Kambodžo, v katerem slednja prevzema migrante, ki iščejo boljše življenje tako, da s pomočjo čolnov poskušajo nezakonito pripluti na rdeči kontinent.
V zameno za sprejem migrantov Avstralija tej južnoazijski državi v roku štirih let izplačuje odkupni znesek štirideset milijonov dolarjev. Avstraliji je tako uspelo letno statistiko 40.000 migrantov na čolnih in več kot tisoč utopljenih samo v enem letu zmanjšati na nič.
Do avgusta letos je bilo na kamboškem otoku Nauru tako nameščenih 1200 migrantov - moških, žensk in otrok. Humanitarni organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International (AI) sicer trdita, da je obubožana Kambodža z vlado, ki že tako krši človekove pravice, neprimerna država za namestitev migrantov.
AI poroča o slabi zdravstveni oskrbi, napadih lokalnih prebivalcev in prikrivanju dogajanja na otoku.
Avstrijski zunanji minister: avstralski model bi morali vzeti za zgled
Nad dogovorom Avstralija-Kambodža je bila Evropa najprej začudena in ogorčena. Kako lahko Avstralija, dežela, v kateri ima 98 odstotkov prebivalcev migrantsko preteklost, tako brezsrčno ravna z novimi ljudmi, ki na tej celini želijo začeti novo življenje?
Vseeno so se v Evropi našli politiki, ki so avstralsko metodo videli kot rešitev prekinitve vala migrantov v EU. Najbolj goreči podpornik metode je avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. "EU bi morala prevzeti dele avstralskega modela za zgled," je dejal v začetku junija.
Sprva njegove ideje niso padle na plodna tla, toda ob poletni turški krizi in grožnjami po prekinitvi dogovora Turčija-EU se mu je pridružila nemška kolegica Erika Steinbach, članica desnosredinske stranke CSU in njihova govornica za človekove pravice in humanitarno pomoč.
Steinbachova pravi, da bi morala biti EU popolnoma neodvisna od Turčije in njenih zahtev ter interesov.
Zmaga somalijskih in eritrejskih migrantov proti Italiji na ESČP
Ob tem pa pozabljata na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2012 v sodnem procesu štiriindvajsetih somalijskih in eritrejskih migrantov proti Italiji.
Leta 2009 so namreč italijanske oblasti čoln z eritrejskimi in somalijskimi migranti na odprtem morju preusmerile nazaj na izhodiščno točko v Libijo in migrante izročile libijskim oblastem. Nekateri migranti so se posledično pritožili na ESČP zaradi kršenja človekovih pravic v Libiji. Tožbo so migranti dobili, saj je ESČP odločilo, da vedno, ko neka država zunaj svojih meja izvaja nadzor nad posameznikom, odgovarja za njegove pravice.
Kurzova ideja se tako zdi težko izvedljiva, situacijo pa otežuje še dejstvo, da v EU ni enotnega mnenja, katere države tretjega sveta so varne za vračanje migrantov.
Več tisoč migrantov obtičalo na srbsko-madžarski meji
V Srbiji se je v zadnjih dneh nabralo 4.000 migrantov, večinoma iz Pakistana in Afganistana, ki sicer nimajo pravice do prošnje za azil niti v Srbiji niti v EU in zato poskušajo ilegalno prekoračiti mejo z Madžarsko.
Slednja sprejme na dan trideset prosilcev za azil, a le tiste, ki meje niso poskušali prečkati nezakonito, prednost imajo družine.
Zavrnjeni ostajajo ob mejnih prehodih ali pa polnijo parke v Beogradu.
V Srbiji se je v zadnjih dneh nabralo 4.000 migrantov, večinoma iz Pakistana in Afganistana, ki sicer nimajo pravice do prošnje za azil niti v Srbiji niti v EU in zato poskušajo ilegalno prekoračiti mejo z Madžarsko.
Slednja sprejme na dan trideset prosilcev za azil, a le tiste, ki meje niso poskušali prečkati nezakonito, prednost imajo družine.
Zavrnjeni ostajajo ob mejnih prehodih ali pa polnijo parke v Beogradu.
Zadnje objave
Vlada obljublja bolj transparentno in odgovorno upravljanje javnih vrtcev in šol
24. 9. 2026 ob 14:42
EBRD Sloveniji močno zvišala napoved rasti: toda opozorilo o javnih financah
24. 9. 2026 ob 14:30
Letos so gobe po hudi suši rešile septembrske padavine
24. 9. 2026 ob 14:00
BRIF #3: varnost v Ljubljani, rezi v javni upravi in referendumska kampanja
24. 9. 2026 ob 12:00
Rupar pred RTV: »Ta zavod ni vreden piškavega oreha«
24. 9. 2026 ob 10:18
Bili smo zasužnjevani, zdaj pa bi Afriki plačevali odškodnine?
24. 9. 2026 ob 9:00
Blaženi Anton Martin Slomšek – narodni buditelj
24. 9. 2026 ob 7:30
Ekskluzivno za naročnike
Sence Rdečih Kmerov: spravni koraki Kambodže
23. 9. 2026 ob 12:00
Domovina št. 270: Udba ni odšla; le preoblekla se je
23. 9. 2026 ob 6:10
Domovina 270: Udba ni odšla; le preoblekla se je
23. 9. 2026 ob 6:00
Video objave
[Video] Dr. Leon Cizelj: Naša osnovna metoda je dvom (Vroča tema, 21. 9. 2026)
21. 9. 2026 ob 16:10
[VIdeo] BRIF #3: Svoboda v senci (19. 9. 2026)
19. 9. 2026 ob 9:00
1 komentar
AlojzZ
"Bi bil za EU primeren avstralski model premeščanja migrantov?"
Skoraj vse je bolje od nenadzorovanega spuščanja vsega kar gre in leze v EU!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.