Besede, s katerimi SDS zapuščajo njeni ugledni člani

Slovenija

Uredništvo

Komentarjev: 24

Največjo opozicijsko stranko zadnje čase pretresajo izstopi nekaterih dolgoletnih uglednih članov. Vrhunec tovrstnega eksodusa je nedavni odhod Vere Ban, nekdanje tajnice Jožeta Pučnika, ene najbolj zvestih podpornic stranke ter njenega sedanjega predsednika, tudi v njegovih najtežjih političnih trenutkih.

Ob njej so stranko v zadnjem času zapustili še nekdanji notranji minister SDS Dragutin Mate, Dimitrij Rupel  in ekonomist Blaž Vodopivec, ki napoveduje ustanovitev nove liberalne stranke.

A zgodovina odmevnih izstopom iz SDS je pestra in dolga. Spodaj predstavljamo najodmevnejše izmed njih in navajamo besede, ki so jih, nekoč ugledni predstavniki te stranke, ob tem izrekli v slovo.

Maj 2001 – Ivo Hvalica: Ne morem se enačiti s stranko, ki ni več demokratična
fs-hv“Ivo ima nesporne zasluge za marsikak dosežek … vendar kljub temu apeliram na vas, da ne obkrožite njegovega imena,” so znamenite besede predsednika SDS, s katerimi je na kongresu v Celju leta 2001 praktično lustriral enega najprepoznavnejših strankinih politikov Iva Hvalice.

“Danes je pri nas demokracija na mrliških parah,” se je na apel svojega predsednika takrat odzval Hvalica ter dodal: “Po dvanajstih letih članstva v SDS odhajam razočaran, upam pa, da bo SDS vendarle ponovno postala demokratično vodena stranka.”

Oktober 2011 – dr. Gregor Virant: Ne čutim se dolžan kogarkoli spraševati za dovoljenje

fs-gv“O dokončni odločitvi, da gremo na volitve in o prenehanju mojega dela v strokovnem svetu SDS sem nameraval obvestiti gospoda Janšo na korekten način v torek pred srečanjem strokovnega sveta. Vendar je informacija o odločitvi …  že zakrožila po medijih. Za ta “komunikacijski šum” sem se Janezu Janši tudi opravičil in predlagal srečanje, na katerem bi vse to razčistila, vendar pobude ni sprejel oziroma nanjo sploh ni odgovoril.”

S temi besedami je odločitev o ustanovitvi lastne stranke in “komunikacijski šum” z Janšo o tem pred leti pojasnjeval Gregor Virant. Virant siver nikoli ni bil član SDS, je pa sodeloval v njenem strokovnem svetu, bil njen minister za javno upravo in kandidiral na njeni listi za poslanca državnega zbora.

Kako se je končala njegova politična kariera je znano, danes pa o tistih časih (za Dnevnik) pravi: “SDS po mojih izkušnjah ni sposobna partnerskega odnosa, zlasti ne s strankami z desnosredinskega političnega spektra. V koaliciji pričakuje zgolj podrejanje. Predvsem pri za Janšo osebno pomembnih temah, kot so ideološki obračuni in nastavljanje kadrov v gospodarstvu, je vsako drugačno mnenje, kaj šele glasovanje, ožigosano kot izdaja ter izpostavljeno napadom in poniževanju.”

Maj 2012 – dr. Miha Brejc: Vem, da človeška plat pri Janezu včasih odpove

fs-mb“Prvič po sedemnajstih letih se je zgodilo, da je šel Janez Janša hladno mimo mene – ne dobivam več vabil na izvršilni odbor, prav tako ne za svet stranke, ne prejemam več niti obvestil po interni e-pošti SDS. Očitno me ne potrebujejo,” je v mesecih pred dokončnim izstopom iz stranke pojasnil njen dolgoletni član dr. Miha Brejc.

Brejc je pomagal graditi stranko, bil trikrat njen podpredsednik in jo zastopal tudi v evropskem parlamentu.

Tovrsten odnos stranke in njenega predsednika si je razlagal z ustanovitvijo Državljanske liste Gregorja Viranta, moža Brejčeve hčerke Bojane Brejc Virant.

Maj 2015 – Sonja Ramšak: Naše vodilo bi moralo biti strpnost, spoštljivost in sklepanje kompromisov

fs-sr»Če se razglašamo za napredno, proevropsko in demokratično stranko, stranko, ki je odprta za vse, ne glede na raso, spol, vero in druge lastnosti, bi bilo prav, da med nami poteka odprta in odkrita komunikacija,« je svoj nepreklicen izstop iz stranke obrazložila njena nekdanja podpredsednica in poslanka Sonja Ramšak.

V stranko je vstopila leta 2007, dve leti kasneje na predlog Janše zasedla podpredsedniško mesto, leta 2011 je bila v državni zbor izvoljena kot poslanka.

“Odločila sem se, da o svojih razlogih za izstop spregovorim javno, zavedajoč se, da bom ob tem deležna mnogih šikaniranj in diskreditacij,” je zapisala v javnem pismu ter navedla, da bi bilo prav, da bi se stranka znala zazreti tudi vase, si priznati svoje napake, se soočiti s problemi in narediti korake naprej.

Julij 2015 – Dimitrij Rupel: Janša je presodil, da sem premalo pravoveren

fs-dr“Še pred enim tednom so me povabili, če bi bil še naprej član strokovnega sveta, danes pa sem iz medijev izvedel, da nisem več,” je razloge za svoj odstop leta 2015 Siolu pojasnjeval dr. Dimitrij Rupel in dodal: “začuden sem predvsem zaradi načina, kako se je vse skupaj razpletlo. Ker mislim, da si tega nisem zaslužil, sem protestno izstopil iz stranke SDS,”

Rupel se je Janši v stranki sicer pridružil v enem najodmevnejših prestopov v slovenski politični zgodovini, ko je po razrešitvi z mesta zunanjega ministra v Ropovi vladi leta 2004 prestopil v SDS ter nato v Janševi vladi 2004–2008 ponovno prevzel zunanje minsistrstvo. Leta 2011 je na listi SDS kandidiral za poslanca, a ni bil izvoljen.

Ob odhodu iz stranke je za Požareport dejal, da ga je Janša postavil na stranski tir, ker je “verjetno presodil, da sem premalo pravoveren.”

Februar 2016 – Dragutin Mate: Notranja demokracija v SDS je začela pešati

fs-dm»Način razmišljanja in dela v stranki ni blizu mojim pogledom na to, kar politika mora biti, zato sem se od takšnega pristopa oddaljil,” je svoj odhod pojasnil nekdanji minister za notranje zadeve v prvi Janševi vladi in član izvršilnega odbora SDS, iz katerega so ga teden dni pred izstopom izključili.

Z Janšo sta se sicer poznala vse od leta 1992, po mandatu notranjega ministra 2004-2008 pa se je včlanil v stranko, naslednji dve leti opravljal delo programskega tajnika SDS, 2011 pa postal strankin poslanec v državnem zboru.  Kandidatura v neizvoljivem okraju leta 2014 je nakazala, da med njim in vodstvom ni vse v najlepšem redu.

Marec 2016 – Vera Ban: Moj svet se ni sesul, kako mi je pri duši, pa ve le Bog.

fs-vb“Nikoli nisem verjela, da me bodo razmere prignale do te odločitve, a kar je preveč, je preveč … dojela sem, da v članstvo stranke ne sodim več in da sem dolžna ta korak storiti zaradi Pučnika, ki ne bi dovoljeval, da bi iz stranke odhajali ljudje, ki so zanjo in Slovenijo veliko storili,”  pa je svoj odhod pojasnila velika moralna avtoriteta stranke, nekdanja tajnica Jožeta Pučnika Vera Ban.

Članica stranke je od leta 1990, ko je, kot pišejo v predstavitvi njene knjige Moja pot ob Pučniku: nekega marčevskega popoldneva pogumno vkorakala v skromne kletne prostore stranke v Šiški, stopila k dr. Jožetu Pučniku in rekla: “Jaz sem prišla pomagat”. Vse drugo je zgodovina.

V tem obdobju so se od vodstva stranke oddaljili tudi nekateri drugi vidni politiki in intelektualci, kot so dr. Žiga Turk, Andrej Vizjak in Peter Jambrek.
Kaj se dogaja za debelimi zidovi SDS?

Izstopi politikov iz svojih strank so v demokraciji nekaj povsem običajnega, a pri nas nezadovoljneži oportunistično odhajajo predvsem, kadar strankam pada javna podpora in z njo političen vpliv.

Pri odhodih iz SDS pa je večinoma ravno nasprotno. Ugledni člani jo zapuščajo praviloma v njenih boljših časih, recimo zdaj, ko je podpora stranki na krilih migrantske krize močno v porastu. To priča prej o nekih drugih, kot oportunističnih razlogih in motivih tistih, ki v tej stranki ne vidijo več svoje prihodnosti.

Rdeča nit poslovilnih besed večine odhajajočih je “pomanjkanje notranje demokracije.”

Za SDS se ve, da je strogo hierarhično urejena in za nekatere celo avtokratsko vodena. A dejstvo je, da takšen pristop stranki zagotavlja stabilnost in konstantno dober volilni rezultat.

Po drugi strani pa priča o tem, da se za zidom molčečnosti znotraj porajajo nekateri problemi, ki bi ob pravem sprožilcu lahko izbruhnili z vso silo.

Na mestu je vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi SDS na slednjih volitvah še četrtič zapored za nekaj odstotkov izgubila relativno zmago, obenem pa absolutne večine ne bi dosegel desni blok kot celota.

Bi v tem primeru ventil avtoritete in karizme njenega predsednika še lahko preprečil veliki pok?

Povezani članki

24 komentarjev

  3. Škoda je ljudi, ki so pošteni, moralni, načelni in se zaradi teh lastnosti ne podrejajo, še večja škoda pa je, da tisti ki bi jih morali videti, in upoštevati tega ne želijo; To velja nasploh in tudi za slovensko družbo tako v gospodarstvu, šolah, društvih, strankah……

  4. Eden in edini je tvoj idol iz Murgel, ki odlično in skrbno pere glavo tebi in tebi podobnim! Zato je Slovenija takšen invalidni primerek demokracije! Vedno se najdejo oportuni politiki, ki ob neizvolitvi ali izdajistrankinih smernic izpovedo svoje travme na tak način!

  5. Dober zapis. dober pregled in nalito dokaj čisto vino.Dokaj zato, ke so to le kratki ,nepoglobljeni zapisi, niti ne analize.
    V redu, tako se dela, Domovina! Nalivanje čistega vina in pričanje po Resnici. Kaj drugega pa nem vsem osrtane, če pa je jasno, da je na koncu vedno in samo le resnica.
    Mnenje: Vsakdo, ki vstopa v stranko mora računati tudi z marsičem kar ni čisti kristal.Dejstvo je, da je toliko ljudi odšlo ali pa jih je stranka “odšla”.Neumnost bi bilo zdaj spraševati za pojasnila predsednika stranke ali kadrovnika stranke. Ljudje so povedakli zakaj so odšli.
    Sam razumem, da pomanjkanje demokracije je strankina disciplina, korekcija, držanje linije, z drugimi besedami. Saj to je vedno in povsod, in v življenju in v poslu.Tako tudi bo še naprej.
    Osebno sem pogrešal g.Hvalico, kar hudo sem ga pogrešal.Slovenski politiki je dajal veselje, neposrednost in življenski žar kot nihče do sedaj. Takih radoživcev bi rabili vsaj deset, dvajset v vssakokratnem Parlamentu. Je pa nekaj: po tistem, ko sem prebral intervju ,ki ga je dal reporterju pa mi je postalo jasno zakaj in kaj je presekalo njegovo pot ob Janezu.
    Ja, presenečen sem bil zdaj ob izstopu ga.Ban.Nisem vedel, da je imela delovno mizo, ne drznem si ocenjevati niti malo, kja šele soditi.Občutek pa mi pravi in moje iskreno mnenje je , da mnogi ne “znajo neghati”. Človek mora sam začutiti (tudi) kdaj je čas za odhod, pa če si še tako zaslužen.In mora odditi, ne samo “odhajati”. Poglejte koliko “zaslužnih” rdečuhov se še vedno valja po “zaslužnih pisarnah” slovenskih uradov, fakultet, ustanov in šalabajzarskih tovarišijskih
    pisarn. Stari so po 80 in več let pa še kar naprej nekaj precejajo in se naslajajo nad staro slavo zaslužnikov.

    Čez in čez pa je to tako : vihar v kozarčku vode. A bo zdaj SDS in Janša in kadrovniki na tapeti zaradi tega ali kaj? Smešno. Vsaka firma fura svojo pot in pomembni so rezultati. Če se bo komu posebej za zahvalit , se bo “firma” že zahvalila. Zaslugarjev imamo med tovarišijsko lopovščino toliko, da nas bi morale boleti betice – saj nam mesečno poberejo iz žepov toliko, da se grauža.
    Da ne bi pisal o sprehajanju, odhajanju in ponovnem prihajanju, vidnem manipuliranju ljudskih tribunov in namišljenih velikanov kučanske tovarišijske rdečemavrične velepolitikantske kamarile v vseh 25 letih – prava trgovina z političnimi lutkami-masoven pojav, brez vesti, brez polaganja računov in brez odgovornosti.
    Samo dva brihtneža na slikah si poglejte, Viranta, na primer in tudi, konec koncev, večnega Dimsija…no comment.

    Sliovenci in Slovenke-smo starodaven narod z prekrasno identiteto in smo zmagoslavci ! Kaj vse smo že dali skozi in zdaj imamo svojo Domovino, ki je naša Država Slovenija in zaprmej in za prmejkršenduš! Kučanov Slovenistan je ne bo priklonil, kaj šele ugonobil.Nikoli več! Bodimo radoživi in hvaležni v veselju! Zlo nikoli ne bo zmagalo.
    nikoli!

  6. Za Viranta , Brejca , Rupsija , Hvalico ne bi izgubljal besed – so že pokazali svoje barve , Mate je prišel – postal minister in odšek – ker ni več minister ? ( ala Rupsi ) , Ramšakova – ne ve če je glih zelo ugledna . za Banovo pa takole – koa , ampak starost nardi tudi svoje – tako kot pri moji mami – nerazumljiva razmišljanja. Edino pravo merilo so volitve.

  9. Spoštovani gospod Hribouc, spoštovane gospe, spoštovani gospodje!
    Z zanimanjem sem prebral članek in naj poudarim, da me mlačna, površna pojasnila »odhajajočih« niso prepričala. Ne bi se oglasil, če ne bi prebral mnenja gospoda Hribouca, z njim se v celoti strinjam, lahko mu pripnemo vzdevek »žebljico na glavico«. Navdušil me je!
    Tudi jaz sem bil doma iz hribov, dovolite mi, da se zato lahko priključim Hriboucem, s čimer bi rad poudaril dejstvo, da je danes pravo domoljubje že redkost in zatrdno se ga le na vasi ne sramujejo, mnogi državljani pa ga zlahka zatajijo, če jim ne prinaša koristi.
    K temu razmišljanju težko dodam kakšen poudarek, bom pa vseeno poskusil. Imam vtis, da so vsi »odhajajoči« izbirali le med SDS, Janezom Janšo in svojim JAZOM. Odločili so se ZASE! Niso imeli in nimajo prav! Spregledali so najpomembnejši člen, to je DOMOVINO. Njihova odločitev njej ne bo koristila. Pojasnilo: le Janševa vlada je v letih 2004-2008 izravnala državni proračun in izenačila odhodke s prihodki.
    Sam bom večino odhajajočih zlahka pogrešal, žal mi bo le za Dragutinom Matejem in Žigo Turkom. Sem star 83 let, poznam in obvladam učinkovito tehnologijo vodenja. Težišče ni razpravljanje, ampak vodja predstavi program, podrejeni ga dopolnijo, če imajo boljše rešitve in izvedejo. Vodja odgovarja za celoto, podrejeni pa vsak za svoj delež. Tako mora delovati tudi stranka, predvsem pa država. Razen Janševe tega ni zmogla nobena.
    Prijazen pozdrav! Anton Urankar

    • Tudi jaz sem hribovka , stara sem 80 let. S Hribucom in g. Urankar se popolnoma strinjam. SDS je edina stranka, ki je trdna. Janša pa edini politik, ki je stranko, v teh petindvajsetih letih, obdržal približno enako močno, kljub vsej negativni politiki, ki jo je velika večina medijev vodila proti njemu in njegovi stranki in neprestani osebni deskreditaciji vseh političnih “veljakov” skupaj s sodiščem.

      Je pa razumljivo, da po tako obilnem obmetavanju z blatom, človek ne more ostati ČIST ! Vsled tega ga marsikdo ne prenese, veliko je tudi poštenih ljudi, ki jih je , od medijev vsiljeno mnenje, da so vsi ISTI, prepričalo, da ni vredno več hoditi volit.

      Zato mislim, da je nujno ustanoviti še eno desno sredinsko stranko, sestavljena naj bi bila iz res poštenih ljudi, predvsem gospodarstvenikov in prijazno sprejeta od vseh strank iz tega območja. Če se bo pa ustanavljalo več strank, kot se sedaj napoveduje, se bodo pa moči razbile in ne bo učinka.

      Vse tistim, ki pravijo; politika je k..ba , ne bom si mazal rok z njo, pa tole :
      NE SAMO KAR MORE, KAR MORA TO MOŽ (ali pa ŽENA), JE STORITI DOLŽAN !!!
      Pa še tole : opustitev dobrega dela je GREH !!!

  10. Z ugledom je približno tako, kot s poštenjem. Približno poštenih ni, ne egu pa pošteni ne gradijo svojega ugleda.
    Ruplov ugled je tam nekje, kjer se valja njegova politična ocena Janše. Leta ’95 je klevetniško govoril o Janši eno, leta ’13 pa nekaj povsem drugega. Toliko o uglednem Ruplu!
    Brejc je dosegel nepozabljivo slavo s pomočjo SDS in s pomočjo Janše. Seveda ga kasnejše izdajalsko ravnanje Viranta in Brejčeva podpora svojega zeta postavlja v tak položaj, da bi ga vsakdo zlahka spregledal ob srečanju. Najprej zamera, da lahko kasneje odpuščamo. Brejc je molčal o zetovem zahrbtnem početju, nato se pa čudi, ker ga Janša ne pozdravlja.
    Ramšakova je bila prizadevna v stranki SDS, izvoljena je bila na mesto podpredsednice stranke, nato je šla pa porodniški dopust. Ko se je vrnila s porodniškega je bila pa užaljena, ker je bilo podpredsedniško mesto zasedeno. Užaljena je kar javno izstopila iz stranke. Naj se ve, kakšen je Janša?!
    Hvalici je stopilo v glavo njegovo najdaljše razpravljanje v parlamentu. Pripisal si je sposobnosti, da zmore vse. Pubertetno vehementen se je prepričan vase na strankarskih volitvah zagnal na samo mesto predsednika stranke, doživel fiajsko in neslavno pogorel. Seveda je moral zaradi ranjenega ega takoj javno izstopiti iz stranke in apostrofirano izpostaviti krivca Janšo.
    Mate bi sodil med poštenjake, če bi priznal, da mu služba na železnici pomeni več, kot delo v stranki.
    Zaradi poštenja do Matete bom izpostavil pozabljeno, da je prav on najbolj zaslužen, da so deseterico držav sprejeli po portugalskem vzorcu v Šengen.
    Vera Ban se pa toliko sklicuje na Pučnika, da že zaradi tega počasi zgublja verodostojnost. SDS jo je povzdignila iz anonimnosti, promovirala jo je povsod kjer je bilo mogoče, sedaj pa stranki SDS in Janši očita, ker so jo zapustili zgoraj omenjeni užaljenci.
    Vse odstopljene je lahko sram, ker bi lahko stranki, ki jim je omogočila UGLED, povsem diskretno v zahvalo plačevali vsaj letno članarino. 15 evrov jim je bila naložena obveznost.
    Za poštenje se potrebno trudi celo življenje in ugled pri tem ni izjema.

  11. Knjigožerka: 6. marec 2016 ob 14:28
    Domovina je , vaša razglabljanja o odhodih in odnosih v stranki SDS mi žal niso prav nič všeč. Imam občutek, da bi radi na ljubo nekaterim znanim oporečnikom kar najbolj ” razpihali ogenj ” v zvezi s temi odhajajočimi, ki kar preveč poudarjajo , kakšne zasluge imajo za obstoj stranke. Če bi bili tako zavzeti za ideje in držo stranke SDS, potem ne bi v ospredje postavljali svojih političnih ambicij in užaljenosti, ker ni vse po njihovo.
    V stranko SDS sem se vključila, ker vem , da so ideje,ki jih zagovarja, poštene in naklonjene Slovencem, ki jim je domovina prava vrednota.Predsednik SDS- Janez Janša nam –slovenskim domoljubom pomeni idol vztrajnosti in pokončne drže, ki bi jo priporočila marsikateremu odhajajočemu, saj se z njo ne more pohvaliti.

  12. opazovalec
    Se v celoti strinjam s hribovcem in mrkim ! Med zapisane na seznamu ne spada Vodopivec, ki je res ugleden v vseh svojih pogledih in dejanjih, v svoji premočrtni misli in drži in se ve, da je izstopil zaradi ustanavljanja nove stranke, liberalnega krila v sredinsko-desnem političnem prostoru. Ostali izstopniki niso ravno najbolj ugledni, ali pa so si to zapravili ( npr. Virant in Brejc). Ko spoznamo vsakega posebej, njegov doprinos bodisi k populizmu stranke (Hvalica) ali pa tudi k delu stranke SDS za Slovenijo, ko spoznamo njihov interes ob vstopu in dejanske razloge ob izstopu ugotovimo, da čisto vsi po vrsti, od prvega do zadnjega, svoj izstop lažno skrivajo za ” pešanjem demokracije ” v stranki. Ne zmorejo priznati pravega razloga, ki je povezan s takimi ali drugačnimi pričakovanimi koristmi, ki pa ne ustrezajo doprinosu. Gre torej za pričakovane privilegije !
    Pri tem je izjema Rupel, še vedno ugleden, večni individualist, ki pa, pohvalno, ostaja aktiven za Slovenijo, na svoj način !

  13. @Anton Urankar – se v celoti strinjam z vašim komentarjem, posbej z zadnjim odstavkom. Tudi sam sem star 77 let, tudi sam sem vodil marsikaj in marsikoga. So mi večkrat očitali, da sem preveč demokratičen, namesto avtoritativen. Ja, vendar demokratičen v fazi dogovarjanja, iskanja rešitev pred dogovorom in to je prinašalo sodelovanje in najboljše rešitve. Potlej pa nič več diskusije, razen za izboljšani predlog.

  14. V zadnjem intervjuju na nacionalni TV je Janez Janša dejal, da je Slovenija v nenormalnem stanju in dodal: »Če se to ne bo presekalo, bodisi s spremembo volilnega sistema bodisi z neko krizo, ki si je sicer nihče ne želi, ampak očitno je samo to lahko pot do sprememb.« Predsednik SDS tudi pravi: »Razmere bi se normalizirale in uravnotežile, če bi DEMOS na volitvah dobil ustavno večino.« Torej je volilni sistem za spremembe odločilen.

    O tem govori tudi publicist, teolog, dr. Andrej. M. Poznič v zelo aktualnem članku Smrt demokracije, kjer med drugim pravi: »Prvi razlog za umiranje demokracije od znotraj je slaba ponudba kandidatov, ki naj jih ljudje volijo. Stranke, ki so naravno in potrebno orodje za združevanje politično sorodno mislečih ljudi, hitro postanejo fevdi takih in drugačnih zaprtih krogov, tudi klik imenovanih ali struj, ki ne dovolijo, da bi kdorkoli, ki ni »naš« prišel na kandidatno listo »naše stranke«. Notranji boji v strankah se tako ali drugače odločijo v korist ene same struje, ki potem skrbi, da ostane na položajih. Politične stranke običajno vodijo predsedniki, ki so na položajih zelo, zelo dolgo. Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne (človeško – nravno in strokovno) kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki »naš« v smislu strankarske struje oz. klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj.

    Drugi korak naredijo potem mediji, ki močno vplivajo na izbiro državljanov. Če so mediji enoumni, kakor je to primer Slovenije, potem se kolo negativnega kadrovanja zavrti čedalje hitreje in se tako razvrednoti predstavniški sistem, ki je bistven za vsako demokracijo. Poslanci postanejo zgolj »glasovalni stroj«, kakor lahko opažamo pri nas, posebej, ko so na oblasti sile kontinuitete. Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi kdo bo prišel v parlament.

    V praksi to pomeni, da nihče ne ve koga voli in kdo bo izvoljen. Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali koga hočejo in koga ne v parlamentu.« Pomladne stranke zopet »kažejo« več pripravljenosti za sodelovanje, saj so na zadnjih volitvah doživele velik poraz.

    Obetajo se nove stranke na desnici. Ali bodo torej politiki, predsedniki strank, tudi »pomladnih strank«, Janez Janša, SDS, Ljudmila Novak, NSi, mag. Marko Zidanšek, SLS, končno le poskrbeli za to, da bo eden prvih ciljev vsaj pomladnih strank nov volilni sistem, saj brez tega ne bo potrebnih sprememb za napredek države?

  16. Čisto na mestu, spošt.Franc in izziv Domovini, da ob pravem času predstavi, hudo dobro bi bilo, sprenevedavo, trgovalno, koristniško, načrtovano, po nareku-ukazu z vrha, na levem polu.
    Ne pozabiti, ne spregledati, zdajle, ključnega momenta:

    1.Imamo lepo, jedrnato, ne poglobljeno, pravilni pregled in osem slik in imen odhajalcev iz SDS v več kot 20leti.
    Rekel bi, evolucija. V Virantovem slučaju-revolucionarni prevrat(Virant) in verolomstvo (Brejc)…nobene panike.

    2.Na frdamani in multiskorumpirani, politikantski, koristolovski, dostikrat protislovenski, protidržavni, protiustavni in protizakoniti velemočniški diktaturni Kučanovi mavričnordeči mafijaški levici pa iamo prehajanja in prebarvanja celih strank v nove iluzionistične stranke in ne samo posameznikov ! Pri njih ni vrednot, ni kritične presoje, ne odgovornosti.
    Iz ene stranke “na Jumbo plakatu” se prelevijo za nove volitve v povsem novo stranko”na drugem Jumbo plakatu”, z “novimi obrazi brez kakršnegakoli gospodarskega načrta – eno samo politikantsko nabijaštvo iz naslovnic TOZD Agitprop571 v tiskanih , E in RTV medijih – NAROD PA ZBLOJENO SLEP IN GLUH IN BLENTAV hiti volit ene in iste, za katere vedo, da mu bodo vrgli kost in drobtinico pokradenega deleža od bogatunske mize!

    In tako, še naprej gledamo, poslušamo in prenašamo demokraturo Kučana Baraba, Kučana Mesija in Kučana Maršala Osvoboditelja ! BEDNO LJUDSTVO-ŽE CANKAR VAM JE POVEDAL KAR VAM GRE. Če niste še prebrali in si še niste dali v zavest , CANKAR IVAN je isti Slovenec, ki je bil proti Srboslavski SHS in je zato moral tudi umreti pod udarci Srboslavcev 1918 – pa se vam tega sploh ne da dopovedati ! In ponovno, taisti srboslavci ( ne jugoslavci) čez 200 srbskih ,kakor, jugooficirjev spremeni pod kardelj-mačkovo taktirko slovensko vojsko 1943 v boljševiški ubijalski stroj KNOJ – JNA 1945; izdaja, narodna izdaja, kolaboracija in suženjstvo, ki se levi še naprej! Če vam še ne kapne, pokličite še enega Ivana: Vprašajte IVANA KRAMBERGERJA, tudi on je umrl za Slovenijo. Ena sama žalost.
    Ali boš , Slovenec, že postal odgovoren?

  18. Niso pomembni trije clani, pomembni so rezultati stranke in SDS je trdna stranka. Tako ima stranka na zadnjih treh volitvah trdno monotono padajoče število glasov. Leta 2008 je prejela 30700 (29%) glasov, leta 2011 288000 (26%) glasov ter leta 2014 130000 glasov manj kot leta 2008 (to je 181000 (21%)) !!! Če sedaj iz stranke izstopijo trije clani, se ji to na rezultatu prav nic ne pozna. Vazno je, da je stranka sprejela 200 novih clanov in ima se vedno najstevilcnejse clanstvo. Ce na naslednjih parlamentarnih volitvah stranka be bo zmagala, bo treba pac zamenjat ljudstvo. Stranka pa bo se naprej trdna.

  20. Iz komentarjev ki sem jih prebral in tako je tudi moje mnenje da Janez Janša si zasluži biti tam kjer je predsednik stranke.Kaj je moral on pretrpeti v zadnjih 30 letih je nepopisno in on se drži pokončno vsaka mu čast in oni ki so odstopili namesto da bi mu pomagali ga še krivijo za njihov odhod iz stranke.Janša Janez je z vsem srcem ki mu bije za stranko in Slovenijo in upam da kar si je zadal da se mu to uresniči to je narediti Slovenijo demokratično in dobro bit vseh državljanov.Mogoče vsi tisti ki so izstopili iz stranke krivi da tega nismo dosegli,in oni so največ odnesli na račun stranke vsi ki so na sliki niti hvala niso rekli in še po medijih jih poslušamo kako so proti stranki in predsedniku tako da samo škodijo stranki ki bi sedaj rabila podporo da bi zmagali na morebitnih predčastnih volitvah.

Komentiraj