Basen o kuhani žabi: Janez zna, janezki pač ne

Tino Mamić
Ko Janez Janša napiše članek, postane povprečnemu slovenskemu novinarju na moč nerodno. No, ja, resda samo po tihem. Glasno si namreč novinarski slehernik ne upa priznati, da je članek politika jasen, prepričljiv, slogovno bogat in sporočilen. Komentar kot ga večina slovenskih novinarjev in mnenjskih voditeljev ne zna napisati, ker ima preprosto premalo izobrazbe in talenta.



Posnetek komentarja Tina Mamića je na voljo na koncu prispevka.





Nekdanji novinar in publicist Janez Janša, ki je to delo opravljal v času, ko se mnoge aktualne televizijske zvezdice še rodile niso, zelo dobro ve, kako se piše članke. Janezki pač ne.

Vojna z mediji


Predsednik vlade je esej »Vojna z mediji« napisal zato, da bi vsaj tistim, ki si ne tiščijo ušes, pokazal drugo plat medalje. Da bi razložil, zakaj ubira medijske prijeme, ki se zaradi twitanja zdijo podobnim tistim ameriškega predsednika Trumpa. V resnici si sicer njuni tviti niso niti najmanj podobni. Razen, da je to zasilni izhod. V resnici je podobnosti več med tviti Trumpa in tviti slovenskih novinarjev. Mnogi so namreč banalni, prazni, površni in manipulativni. Janševi tviti so sicer zajedljivi in cinični, a hkrati konkretni in vsebinski. Zato tudi tako zabolijo.
Janševi tviti so sicer zajedljivi in cinični, a hkrati konkretni in vsebinski. Zato tudi tako zabolijo.

Stari politični lisjak, v katerega se zaganja že tretja generacija neizkušenih novinarčkov, je v v svojem komentarju razkril, kako razmišlja. Da ne prisega več na mantro, da imajo novinarji vedno prav in vedno zadnjo besedo, da se z njimi ne smeš prepirati, da so četrta veja oblasti. V četrt stoletja je ugotovil, da tako obnašanje nima učinka. In zato je postavil odlično retorično vprašanje. Ali poznate koga, ki je zmagal v vojni tako, da je zbežal?

Ta ugotovitev ga je očitno pripeljala do tega, da je zaradi medijskih napadov tudi sam vzel orožje v roke. Zato sta bila ustanovljena brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres. Zato je bila ustanovljena Nova24tv, zato revija in portal Škandal24, zato se spogleduje tudi s prodorom v lokalne medije kot je novi GO-portal.

A ves ta napor po našem mnenju ne bo dovolj, da se ne bi ponovila zgodba iz leta 2008, ko je uspešna vlada izgubila volitve. In to predvsem zaradi neusmiljene medijske vojne. Proti kateri so vsi dragi medijski samoobrambni udarci kot tisti iz neke druge vsiljene pravične samoobrambne vojne, ki se je tragično končala.

Premier Janša v kolumni ne razkriva, kakšna bo v prihodnosti njegova politika do medijev. Resnosti položaja se zaveda. Dobro ve, da bi moral svoj odnos do medijev zaostrtiti in se z vso močjo zavzeti za medijsko svobodo. Ni pa jasno, ali bo to tudi storil. Doslej je vse kazalo, da bodo tako on kot njegovi ministri, poskusili s čim manj praskami preživeti obdobje do naslednjih volitev. Se izogibati strelom in upati, da bodo le tu in tam staknili kako prakso. Tako kot v času prve Janševe vlade.

Takrat se množici priviligirancev ni zgodilo ničesar. Birokrati so mirno opravljali svoje delo, le tu in tam so jim zamenjali šefa. Samostojni kulturnjaki pa so velikokrat dobili od države še veliko več kot prej, saj se jih je vlada bala in se zato njihovih pregrešno dragih in nekoristnih projektov ni niti dotaknila. In društva, preko katerih se financirajo trume rdečih podanikov širom po deželi.

S to taktiko je Janez Janša leta 2008 izgubil volitve. S to taktiko je NSi leta 2008 izpadla iz parlamenta.

Strah


Razumljivo je, da se ministri bojijo novinarjev. Posebej mlajši. A vprašam se, kaj imajo za izgubiti, če se nehajo pretvarjati, da jim novinarske laži ne pridejo do živega? Ali so lahko novinarji še bolj nastrojeni proti vladi kot so danes? Da spodbujajo k protivladnim demonstracijam v času izrednega stanja? Da objavljajo kritike in polresnice o vladi in poteptajo nepisano pravilo o prvih 100 dneh miru? Kaj je lahko še hujšega? Ali so lahko še bolj strupeni? Mogoče malce, veliko pa ne. Ministrom se medijev zato ni treba bati, saj nimajo kaj izgubiti.

Namig


Premier Janez Janša v svojem članku samo namigne, da bi bilo treba biti odločnejši. Kot že večkrat doslej. Zdi se, da še sam dobro ne ve, kaj bo storil, saj so zaradi agresivnosti novinarjev vse poteze tvegane. Pravzaprav niti ne more vedeti, saj je vsaka naslednja poteza odvisna od prejšnje. Kot pri šahu. In v vojni.

Premier zelo dobro ve, da je na drugi strani šahovnice nekajkrat več figur kot na njegovi. Čeprav na oni strani zaradi negativne selekcije ni nobene kraljice, pa je trdnjav in lovcev več deset. Da nepreglednega števila konjev in kmetov niti ne omenjam. A druge poti, kot da začne pri kmetih, nima.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Mojca Šetinc Pašek z udarnim poročilom o financiranju stranke SDS. Bo komisijo v nadaljevanju sploh še vodila?
  • 07. 11. 2023
Odmev tedna: Bitka praznikov
  • 05. 04. 2024
Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024