Dr. Valentin Areh: Nemoč ruske vojske v Ukrajini je šokantna

Dr. Valentin Areh kot poročevalec TV Slovenija iz Ukrajine (zajem slike Facebook, dokumentarna oddaja Bitka za Kijev)
POSLUŠAJ ČLANEK


Danes mineva leto dni od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tako imenovana "posebna vojaška operacija" se ni odvila po željah Kremlja, kljub svoji očitni zločinski naravi pa je v (slovenski) javnosti požela določene simpatije. V zadnjem letu smo bili  priča relativizaciji in različnim, tudi naklonjenim, interpretacijam ruskih dejavnosti v napadeni državi.

Da bi osvetlili dogajanje iz prve roke, smo se pogovarjali z dr. Valentinom Arehom, izkušenim slovenskim vojnim poročevalcem, ki za RTV Slovenija trenutno poroča iz Kijeva. Pred tem si je bogate izkušnje med drugim nabiral s poročanjem z Balkana, Bližnjega Vzhoda in tudi Čečenije.

G. Areh, že dolga leta se ukvarjate z medijskim pokrivanjem dogajanja na vojnih območjih. Kako bi vojno v Ukrajini primerjali s svojimi prejšnjimi izkušnjami?




Vojno v Ukrajini je zelo težko primerjati s katero koli od vojn na Balkanu, v Čečeniji, Iraku ali Afganistanu. Prinaša neverjetno uničenje, ruske sile pa uničujejo na tisoče vasi in tudi velika mesta, večja od Maribora. Ta mesta so spremenjena v ruševine. Vsak dan rusko topništvo na kar 1000 km dolgi fronti na ukrajinsko stran izstreli neverjetnih 60.000 topniških granat kalibra 152mm, tu so še minometne in tankovske granate in na desetine raket. V enem mesecu Rusi porabijo kar pol milijona granat. Ta podatek pove vse o krutosti te vojne.




Posledice ruskega raketnega napada na stanovanjski blok v mestu Nikolajev v južni Ukrajini, 50 km od Hersona. Napad je terjal vsaj 7 smrtnih žrtev med civilisti. (foto: Profimedia.si)


Kako poteka vsakdanje življenje v napadeni državi? Je morala ljudstva še vedno visoka ali je napadalcem uspelo dodobra zmotiti način življenja?

Življenje v Ukrajini poteka relativno normalno, kot pač v vsaki državi, ki je v vojni. Bližje smo fronti, bolj grozljivo je. Ukrajinci so trdoživi in ruski vojski ni uspelo zlomiti volje Ukrajincev do odpora.

V slovenskem javnem diskurzu je pogosto moč zaslediti simpatije do Rusije, češ, da jo je Zahod prisilil, da je "morala" napasti svojo sosedo, ker ji ni ostalo drugega. Kje vi vidite razloge za vojno?


Vzroki za vojno so jasni. Rusija zahteva, da je Ukrajina tako kot Belorusija podrejena Moskvi, večina Ukrajincev pa bi rada bila del Evrope. In Putin se ne želi odreči sanjam o vsaj delni obnovi sovjetskega imperija.




Vzroki za vojno so jasni. Rusija zahteva, da je Ukrajina tako kot Belorusija podrejena Moskvi, večina Ukrajincev pa bi rada bila del Evrope. In Putin se ne želi odreči sanjam o vsaj delni obnovi sovjetskega imperija.



Priča smo bili precejšnjemu strahu pred rusko vojsko, a so se njihove poteze izkazale za neuspešne, predvsem v začetku. Kako ocenjujete potek ruskih operacij?


Ruska invazija je bila od samega začetka zgrešena. Zaradi tega je bilo povsem zaman ubitih na tisoče ruskih vojakov. Poraz ruskih čet spomladi 2022 pri Kijevu in Harkovu je Ukrajini omogočil, da je pridobila na času, izvedla mobilizacijo in se začela oboroževati z zahodnim orožjem in strelivom.


Rusi so po začetnih neuspehih večkrat spremenili prioritete, na začetku se je govorilo o popolni "denacifikaciji", torej podreditvi Ukrajine, sedaj naj bi srednjeročno hoteli zasesti celotno Lugansko in Doneško oblast ter obdržati že okupirano ozemlje. Zakaj je do tega prišlo? Kako ocenjujete njihove realne vojaške zmožnosti, tudi v smislu paravojaških dejavnikov?


Rusija ni bila pripravljena na dolgo vojno. Putin je verjel, da bo z zasedbo Kijeva zlomil Ukrajino v tednu dni in končal "posebno vojaško operacijo". Ukrajinci so nato jeseni izvedli dve veliki protiofenzivi in Rusom iztrgali kar polovico ozemlja, ki so ga okupirali od invazije naprej. Gre za ozemlje v velikosti dveh Slovenij in pol. To je bil ponižujoč udarec za rusko vojsko, ki se sooča z neverjetno velikimi izgubami. Te rešujejo tudi s čečenskimi ali Wagnerjevimi paravojaškimi enotami, toda tudi te zaradi velikanskih izgub ostajajo z vse manj mož in brez otipljivih rezultatov.




Mislim, da so možnosti za jedrsko vojno zelo majhne.



Ukrajinska obramba je presegla vsa realna pričakovanja laičnih, pa tudi dela strokovnih opazovalcev. Kakšne poteze lahko od branilcev pričakujemo v prihodnje? Bodo sposobni odbiti pričakovano ofenzivo, če do nje pride?


Moč Ukrajinske vojske je v neverjetnem patriotizmu in v visoki morali. Verjamejo, da se borijo za svobodo svoje domovine in da v takšni vojni ne morejo izgubiti, zlasti ob dejstvu, da večina ruskih vojakov v Ukrajini ni zato, ker bi tam želeli biti, ampak zato, ker so jih tam poslali pod prisilo. Kako se bodo v prihodnje odvijale bitke na bojišču, ni mogoče napovedovati.


Je po vaše možno, da se vojna prelije čez meje Ukrajine, in v katerem primeru lahko pride do uporabe jedrskega orožja? Smo na pragu katastrofe?


Težko odgovorim na to vprašanje. Mislim, da so možnosti za jedrsko vojno zelo majhne. Je mogoča širitev vojne? Ne poznam tega odgovora.


G. Areh, kako bi komentirali vse bolj očitno odvisnost Rusije od zunanjih dejavnikov, predvsem od Kitajske? Lahko rečemo, da Rusija ne spada več v prvo ligo svetovnih vojaških sil? 


Moč ali bolje rečeno nemoč ruske vojske v Ukrajini je šokantna. Ruska vojska me spominja na JLA. Vsi so jo opevali kot eno najmočnejših armad, toda v pravi vojni je postala bleda senca vojske.


Kljub temu ruske vojske nikakor ne gre podcenjevati. Kot v drugi svetovni vojni je njena prednost v številu mož. Ruski generali trdijo, da je vse v matematiki. Na določeno mesto pošljejo 10.000 mož, da ga osvojijo. Če so vsi pobiti, pošljejo 20.000 mož, in če tudi vse te ubijete, jih pošiljajo toliko, da branilcem zmanjka streliva. Za njih življenje vojaka ne pomeni nič.




Ruska vojska me spominja na JLA. Vsi so jo opevali kot eno najmočnejših armad, toda v pravi vojni je postala bleda senca vojske.


Če sva že pri žrtvah in človeških življenjih: Imate mogoče podatke, kaj se dogaja na okupiranih ozemljih z ukrajinsko populacijo? Kakšne so realne posledice ruskih "referendumov" o priključitvi teh ozemelj?

Na tisoče ljudi, ki so zbežali iz okupiranih ozemelj Ukrajine, govori iste zgodbe. Ruska politična policija aretira vse sovražnike države, vse zavedne Ukrajince vržejo iz državnih služb in jih razglasijo za fašiste. Na tisoče ljudi so aretirali, številni so izginili in so jih odkrili v množičnih grobiščih.

Kar 900.000 ljudi so deportirali v Rusijo, na tisoče otrok ločili od staršev in jih dali v posvojitev ruskim staršem, otroci v šolah dobijo učiteljice iz Rusije in ruske učbenike. Podobno politiko smo lahko videli tudi v Sloveniji v času nacistične okupacije.

Družina žaluje za pogrešanim sorodnikom pred množičnim grobiščem v mestu Buča, ki so ga Rusi v eni največjih tragedij te vojne dodobra opustošili, civiliste pa mučili in nato pobili. (foto: Profimedia.si)

Vojna v Ukrajini torej lahko na nek način predstavlja zgodovinsko prelomnico. Kakšne so lahko njene posledice za svetovno ureditev?


Dejstvo je, da bo svetovna ureditev povsem drugačna, če Rusiji uspe zmagati v tej vojni. To bo pomenilo, da si vsaka močna država lahko podjarmi sosedo, vrnili bi se stoletje nazaj.


Lahko torej pričakujemo novo hladno vojno in s stopnjevanjem napetosti zaznamovano prihodnost sveta?


Ne gre več za vprašanje, ali lahko pričakujemo novo hladno vojno. Nova hladna vojna je že tu. Poleg hladne vojne tudi prava vojna, v kateri je bilo v enem letu ubitih najmanj 250.000 ljudi. In tudi tokrat imamo nasproti demokratične države proti avtoritarnemu režimu. K sreči je Slovenija danes na strani demokratičnih držav.
Ni jasno, kdo v Sloveniji ima korist od predlogov, da zahteva, naj se Ukrajino razoroži v korist ruske okupacije.

Tudi Ukrajina teži k temu, da bi se nam pridružila. Kakšna prihodnost se obeta Ukrajini na področju povezovanja z evroatlantskimi integracijami?


Ruska invazija je Ukrajino dobesedno potisnila med članice EU in Nata. Ne sicer formalno, ampak dejansko je Ukrajina močno vpeta v evropsko unijo in de facto z vsem zahodnim orožjem skoraj že članica Nata.


Do kdaj bo po vaše Zahod še pripravljen pomagati Ukrajini?

Mislim da podpora Zahoda ni vprašljiva, saj Zahod vojno razume kot ključnega pomena za varnost demokratične Evrope, kot smo jo doslej poznali.

Da bi demokracija lahko zaživela, bo potrebno končanje vojne. Kakšne so možnosti za mirovna pogajanja? Obstaja možnost za premirje po korejskem scenariju, kjer vojne uradno ni konec, doseženo pa je trajno premirje?

Obe strani sta si zdaj predaleč glede mirovnih pogajanj. Putin ponuja mir, v zameno pa Ukrajina mora priznati okupirana ozemlja kot del Rusije. Ukrajina na to nikakor ne pristaja. Zelenski ponuja Rusiji mir v zameno zahteva umik iz območij, ki so jih Rusi okupirali po začetku invazije. Moskva to odločno zavrača. Torej ni mogoče predvideti, kakšen bo končni scenarij.

Dotakniva se še vloge Slovenije v vojni. Prejšnja vlada je Ukrajini zagotovila brezpogojno podporo, podobno retoriko uporablja tudi sedanja. Kako bi ocenili držo Slovenije, kaj z njo sporočamo?

Slovenija aktivno podpira Ukrajino, tako humanitarno kot tudi vojaško. Zanimive pa so pobude nekateri politikov in intelektualcev, ki javno zahtevajo od slovenske vlade in držav Zahoda, naj ustavijo vojaško pomoč Ukrajini. To isto zahteva tudi Moskva. Trdijo, da bi to privedlo do konca vojne. To ne drži. Ukrajina bi sicer postala ruska kolonija.

Ampak Ukrajinci trdijo, da bi se vojna nadaljevala s partizanskim načinom boja proti okupatorju. Zato ni jasno, kdo v Sloveniji ima korist od predlogov, da zahteva, naj se Ukrajino razoroži v korist ruske okupacije.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30