Aplikaciji za sledenje okužb COVID-19 naklonjeni zdravstveno ogroženi, zdravi in mladi pa jo zavračajo

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Aplikacijo za sledenje okužbam COVID-19, ki bi zmanjšala nevarnost širjenja virusa zaradi socialnih stikov, bi si prostovoljno namestilo kvečjemu 27 % prebivalcev ki niso okuženi ali jim ni odrejena karantena, na podlagi javnomnenjske raziskave ocenjujejo pri agenciji Valicon. 

Šele v primeru obvezne namestitve, če bi bil posameznik okužen ali odrejen v karanteno, je verjetnost namestitve ocenjena na 58%.

Med razlogi za zavračanje aplikacije anketiranci navajajo strah pred nadzorom in sledenjem. A prej kot to je razloge iskati v splošni družbeni invdividualizaciji in izgubljanju občutka za kolektivno solidarnost, ocenjujemo v komentarju uredništva, saj nadzor nad gibanjem, lokacijo in sledenjem danes omogoča večina aplikacij, ki jih uporabljamo na mobilnih telefonih. 

Aplikacijo, katero vlada z javnim naročilom prilagaja za slovenske razmere, sicer za sledenje okužb COVID-19 od srede junija že uporabljajo v Nemčiji. 

Dan po sprejemu zakona, ki daje pravno podlago za vpeljavo aplikacije za sledenje stikom z okuženimi prebivalci, so pri Valiconu izvedli posebno meritev, s katero smo preverili seznanjenost in naklonjenost, namero uporabe ter oceno morebitnega uspeha aplikacije.

Tisti, ki aplikacijo odobravajo, in tisti, ki ji nasprotujejo, se delijo približno na pol, petina vprašanih pa o tem nima stališča.

So pa pri opredeljevanju za in proti bistvene razlike glede na starost in zdravstveno situacijo vprašanih.

Odobravanje je statistično značilno višje pri tistih, ki zase menijo, da sodijo med bolj rizične osebe s težjim prenosom bolezni (tako meni 34 % sodelujočih). Nasprotovanje aplikaciji pa je močnejše pri tistih, ki se od virusa ne počutijo ogrožene (41 % sodelujočih).  Pomembna je tudi starost, saj mlajši od 40 let precej bolj odločno nasprotujejo aplikaciji. Slaba petina je zaenkrat glede naklonjenosti še neopredeljena.

Vir podatkov: Valicon


Tisti, ki aplikacijo odobravajo, njene koristi vidijo v nadzoru tistih, ki morajo biti v karanteni (38 %), boljši kontroli nad širjenjem virusa (35 %), zaščiti prebivalstva (10%), temu, da nekateri koronavirusne situacije ne jemljejo resno (10%) itd.

In kakšni so glavni pomisleki? 36 % tistih, ki aplikaciji močno ali načeloma nasprotujejo, skrbi možnost nadzora in sledenje. Dobra petina navaja nezaupanje, češ da ni nadzora nad zbranimi podatki. Slabo petino skrbi poseg v zasebnost, desetino varstvo osebnih podatkov. Preostali omenjajo še zlorabo podatkov, neučinkovitost, politične razloge, kršenje človekovih/ustavnih pravic itd.

Ob vsem tem več kot  polovica, 57% vprašanih, ne verjame v učinkovitost aplikacije. Dve tretjini vprašanih pa bolj ali sploh ne  zaupa zagotovilom predstavnikov vlade, da bo aplikacija anonimna, da ne bo preverjala posameznika ali sledila njegovi lokaciji.

Na podlagi vsega v Valiconu ocenjujejo, da so možnosti uspeha aplikacije, za katero bi se moralo odločiti vsaj 50-60% prebivalcev, zelo nizke.

Ljudi koronavirusna situacija vse bolj obremenjuje, pričakujejo strožje ukrepe


Za vse večji delež ljudi je situacija s koronavirusom neprijetna, utrujajoča (v junija 24 %, zdaj 47 %), ter, glede na nove razmere vse manj normalna (iz 33 % na 18 %) ter sprejemljiva, oz. da nekako gre (iz 30% na 24 %).

Prav tako je zaznan dodaten porast pesimizma glede nadaljnjega razvoja dogodkov, saj kar 70 % vprašanih meni, da se stvari v zvezi s koronavirusom poslabšujejo, ljudje pa so zaradi širjenja koronavirusa zaskrbljeni:



Slednje se odraža tudi pri podpori sprejetim vladnim ukrepom za obvladovanje širjenje virusa, ki je padla, predvsem na račun ocene, da so ti premalo strogi.



KOMENTAR: Uredništvo
Če ljudje aplikaciji nasprotujejo tudi zato, ker je na oblasti Janša, je to zelo narobe
Hočemo ali ne, aplikacije za sledenje okužbam s koronavirusom bodo v koronavirusnem svetu slej kot prej postale naša realnost, vsaj če se bomo želeli izogniti novim drastičnim zapiranjem družbe in omejevanjem gibanja. Slednje so sprejeli že praktično povsod po svetu in aplikacije marsikje postajajo normalen del življenja, le v Sloveniji smo pri tem, ko gre za strah pred nadzorom in za varstvo osebnih podatkov, spet najbolj pametni na svetu. Ironija je, da aplikacije, ki omogočajo spremljanje gibanja, določanje lokacije in še kup drugih koristnih detajlov, na svojih telefonih praktično vsi vsakodnevno uporabljamo, in se ob tem kar resno ne sprašujemo, komu vse so ti podatki o nas na voljo. Podobno je  z objavami na družabnih omrežjih, ker vsakodnevno sporočamo še kup drugih detajlov, ki razkrivajo zelo osebne podrobnosti iz našega življenja. Ko pa pride do vprašanja aplikacije, ki deluje na kolektivni solidarnosti in v namen zaščite tistih družbeno (zdravstveno, starostno) bolj ranljivih skupin prebivalstva, pa nas naenkrat začenja skrbeti nadzor Velikega brata. Še posebej če je to Janez Janša in ni dvakrat za reči, da se zavračanje aplikacije pri določenem delu ljudi dogaja tudi zato, ker jo z oblasti uvaja njim osovražen politik, za katerega menijo, da jim želi slediti povsod in jih na sploh pahniti v janševistično diktaturo. Takšno razmišljanje pa ni samo napačno, temveč tudi škodljivo in izrazito egoistično. Kot je vse bolj individualizirana in egoistična naša družba. Če stvar ne škodi meni, temveč zgolj starejšemu in bolnemu sosedu, se pač zanjo nismo pripravljeni odreči lastnemu ugodju. V razmerah ko gre za višje dobro, kateremu družba kolektivno ne sledi, pa je razmislek o obveznosti uporabe aplikacije povsem na mestu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27