Anže Burger in Jože P. Damijan o panamskih dokumentih: posel, ki ne pozna nacionalnih meja

"Panamski dokumenti nakazujejo na prepletanje politike, finančnega sektorja in nezakonitih aktivnosti, ki ne pozna nacionalnih meja," za Domovino ocenjuje dr. Anže Burger.

Da ne gre za nič revolucionarno novega, pa pravi dr. Jože P. Damijan in dodaja, da države o skrivanju milijard v davčnih oazah vedo že dolgo časa, a - z razlogom - nič ne ukrenejo.

Ob razkritju več kot 11 milijonov dokumentov o tem kako bogati in vplivni svoje bogastvo skrivajo v davčnih oazah, smo se za komentar obrnili na ugledna ekonomista dr. Anžeta Burgerja in dr. Jožeta P. Damijana ter ju povprašali, kaj razkritje pomeni ter kakšne posledice bo imelo za svetovno ekonomijo in prihodnost davčnih oaz.

Dr. Anže Burger: naivnost glede namena razkritja je odveč

Docent na Fakulteti za družbene vede, ki se raziskovalno ukvarja tudi z offshoringom, je izpostavil tri pomembna sporočila razkritja Panamskih dokumentov.

Po njegovem mnenju se je ponovno pokazalo, kako pomembno vlogo "higienika družbe" lahko igra raziskovalno novinarstvo, zato so prizadevanja za čim večjo medijsko svobodo, kar se da odprto in pluralno lastništvo medijskih hiš in ničelno toleranco do vplivanja politike na privatne in javne medije več kot na mestu.

"Drugič, dokumenti nakazujejo na prepletanje politike, finančnega sektorja in nezakonitih aktivnosti, ki ne pozna nacionalnih meja in je prisoten v vseh družbeno-ekonomskih sistemih od totalitarnih režimov Rusije in Kitajske do razvitih socialdemokracij Islandije in Velike Britanije," ocenjuje Burger in dodaja, da izrinjanje trgov s strani države in državno protežiranih sektorjev kot so finance, razkrite malverzacije samo še utrjuje. Slednje bi močno omejile reforme v smeri tržnih rešitev, osnovanih na konkurenci in meritokraciji.

Ob tem pa davčne utaje države pozivajo k premisleku o vprašanjih zakonitosti in legitimnosti v zvezi z davčno politiko.

"Glede zakonitosti spoznavamo, da je izvajanje zakonodaje, torej nadzor in pobiranje davkov, v večini držav neučinkovito, ključno pa je vprašanje legitimnosti, saj previsoki davki za financiranje leviatanske in neučinkovite države posameznike upravičeno silijo v davčno optimiranje " meni ekonomist.

Obenem opozarja, da grede političnega ozadja ne smemo biti naivni: "to je namenjeno očrnitvi vodij držav s konkurenčnimi geopolitičnimi interesi in utrditvi ZDA kot trenutno najbolj popularni davčni oazi na svetu."

Kot pravi Burger, mednarodna skupnost s pritiskanjem po vedno strožjih zahtevah po finančnem razkritju likvidira dosedanje davčne oaze, kot so Bahami, Britanski deviški otoki in Bermudi, sredstva premožnih pa se selijo v zvezne države Nevada, Wyoming in Južna Dakota, ki so iz novih mednarodnih pravil izvzete.

Dr. Jože P. Damijan: velik posel, v katerega so vpleteni vsi

Da pri razkritju Panamskih dokumentov ne gre za nič revolucionarno novega oziroma nič, kar ne bi bilo že znano, pa opozarja redni profesor na ekonomski fakulteti dr. Jože P. Damijan, saj je obseg denarja, skritega v davčnih oazah že lani razkril ekonomist  Gabriel Zucman v knjigi The hidden wealth of nations, pred tem pa še nekateri drugi.

"To zadnje razkritje samo daje vpogled v način delovanja skrivanja denarja - podjetja lupine + velike banke," pravi Damijan.

Ocenjuje tudi, da se po tem razkritju ne bo zgodilo nič dramatičnega: "morda bo kak politik ali poslovnež slabše spal dan ali dva, morda bo kak politik odstopil ..."

Po njegovo namreč države oziroma pristojni organi te stvari o nekaj tisoč milijardah dolarjev skritih v davčnih oazah vedo že zelo dolgo časa, vendar proti temu nič ne ukrenejo.

Posredi naj bi bil velik posel, s katerimi služijo največje banke, ki skrivajo denar za svoje najbogatejše kliente, tiste, ki preko financiranja kampanj in na druge načine večinoma postavljajo vlade v razvitih državah in dajejo podkupnine politikom in njihovim ljudem.  Slednji (velike banke + bogataši) pa so tisti, ki večinoma postavljajo vlade v razvitih državah (prek financiranja kampanj) in dajejo podkupnine politikom in njihovim ljudem.

"Zakaj bi torej vlade razvitih držav želele ta sistem porušiti, če pa je to "name of the game"?!" se sprašuje ugledni ekonomist.

V ponazoritev opozarja na primer razkritja Luxleaksa, kjer gre za "(skoraj) povsem legalen način skrivanja davkov velikih korporacij, kot je to razkril Luxleaks, pa se proti akterjem ni ukrepalo."  Sprožena ni bila niti raziskava, obtožen je le žvižgač, ki je to razkril.

"Na žalost tako deluje ta svet," zaključuje dr. Jože P. Damijan.