Anketa: volivci nagradili sestavo vlade in ji dajejo 100 dni časa?

Uredništvo

15. 10. 2018 ob 6:34
5 komentarjev

#ankete

Slovenija

Sodeč po anketi Ninamedie, ki jo objavljata TV Slovenija in časopis Dnevnik, volivci nagrajujejo stranke, ki so uspele sestaviti 13. slovensko vlado, vključno s hibridno Levico.

Za sklepanje, ali gre za pomemben preobrat v gibanju javnomnenjske podpore, je še prezgodaj, saj so nekatere druge ankete zgolj pred 14 dnevi kazale ravno nasprotno.

Bolj verjetno je, da so izpraševalci tokrat zajeli večji del podpornikov levih političnih strank kot je običajno.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po tej javnomnenjski raziskavi SDS volilo 24 % opredeljenih anketirancev, LMŠ 19,5 % in SD 17 % opredeljenih, ki so odgovarjali na vprašanja Ninamedie. Levico bi volilo 10 %, NSi 7 %, SMC 6%, DeSUS 5,5 % in SAB 4,1 % opredeljenih.

Po tej raziskavi volilni kongres in ponovno ustoličenje Marjana Podobnika na čelo SLS ni prineslo večjega odmeva v javnem mnenju, saj naj bi SLS kot volilno izbiro izpostavilo le 8 od 700 anketirancev.

Glede na septembrsko anketo Ninamedie bi nastali veliki premiki v javnem mnenju:

Po anketi Ninamedie je delo nove vlade kot uspešno ocenilo 20 % vprašanih, kot neuspešno 36,8 %, 43 % pa jih je odgovorilo z "ne vem".

KOMENTAR: Uredništvo

Dajejo volivci vladi možnost?

Odskakujoče rezultate ankete Ninamedie glede na druge javnomnenjske raziskave ter tudi na njeno lastno septembrsko odpirajo naslednje mogoče scenarije: Ali so volivci sestavo vlade ocenili kot pozitivno stvar in za to nagradili koalicijske stranke, še posebej LMŠ in SD (manj Levico, in DeSUS negativno pa SMC in SAB). Na to, da so vladi pripravljeni dati nekaj časa (100 dni?), nakazuje tudi veliko število neopredeljenih pri vprašanju kako ocenjujejo delo vlade. Preden lahko dejansko potegnemo ta sklep, pa je potrebno počakati vsaj še anketo Mediane, pa tudi anketo Dela, kjer bodo primerjave rezultatov dale jasnejšo sliko, kaj se z javnim mnenjem štiri mesece po volitvah dogaja. Glede na druge rezultate, tudi ocenjevanje politikov, pa se dozdeva, da je tokratna anketa zajela večje število levo opredeljenih volivcev, kot je dejansko razmerje v državi. Kakorkoli že pa ta trenutek vse to ni tako bistvenega pomena, saj je po sestavi vlade notranjepolitični tempo vsaj na državnem nivoju nekoliko padel, pozornost zainteresirane javnosti pa se bo vsaj za nekaj tednov usmerila v lokalne volitve. Posledično bo Marjan Šarec s svojo vlado, tako ali drugače, dobil svojih 100 dni časa, javnomnenjska razmerja med strankami pa bodo spet aktualnejša ob prvih resnih političnih potresih in bližje obdobju, ko bi se lahko zgodile nove državnozborske volitve.

#ankete

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?

03. 06. 2026

Otroci izgubljajo vid pred našimi očmi: Kako so zasloni sprožili tiho epidemijo

03. 06. 2026

Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial

03. 06. 2026

5 komentarjev

mirkolo

16. 10. 2018 11:08:17 0 Odgovori

Nina medija je prikazala uspešnost vlade pri kadrovanju, saj drugega ta vlada ni še nič storila. Rezultat ankete kaže, da je bilo nameščanje "svojih" uspešno. Zanima me kaj bo vlada storila z problemom ločeno zbranih komunalnih odpadkov, o katerem je včeraj govoril minister Jurček.
Problem se rešuje že več kot 20 let in je vsak dan bolj pereč, posebno sedaj, ko je Kitajska prenehala kupovati odpadno plastiko.
Vse vlade do danes so problem potiskale na lokalno raven in s tem ustvarile veliko zmedo ravnanja z odpadki. Sem proti centralizmu, a pri tem problemu, ki je skoraj za vse občine v državi pereč, je edino uredba vlade o načinu ravnanja z navedenimi odpadki rešitev. Najprimernejši način obdelave odpadkov je potrebno izbrati med različnimi oblikami v EU, kar je naloga vlade. Problem mora priti na mizo vlade že včeraj.

slovenc sm

16. 10. 2018 09:29:33 0 Odgovori

Samo da boste seznanjeni. Istočasno je Delo objavilo ankete Episcentra, ki kaže ravno nasprotno. Obe anketi sta bili delani na približno 700 anketirancih. Tudi sam nisem zaznal, da bi kdo tej vladi bolj zaupal. Vsi samo upajo, da bo ta vlada nekako preživela do svojega konca, ker je vsem jasno, da je to kar trenutno imamo, zelo slabo.

Kajtimara

15. 10. 2018 11:11:04 0 Odgovori

Le kje so delali to anketo? Za Bezigradom okrog FDV-ja?

Alojzij Pezdir

15. 10. 2018 09:53:49 0 Odgovori

Kdor že dalj časa spremlja slovensko medijsko sceno in agencije za spremljanje ter aktivno kreiranje in fantazijsko interpretiranje ter uspavanje javnega mnenja, nikakor ne naseda izidom anket Nina(nana)medije ki se je že večkrat izkazala s povsem napačnimi izidi in njihovimi interpretacijami, kar so pozneje pokazali in dokazali rezultati edinih relevantnih izrazov javnega mnenja - demokratičnih volitev.
Vsekakor je naročnik in plačnik potvorjene ankete, s katero skuša medijsko blažiti pred zmedeno javnostjo neprepričljivo in "neznosno lahkotnost vladanja" ekipe premiera Marjana Šarca, njegove lokalne stranke LMŠ in vladajoče "manjšinske" koalicije z odločilno podporo skrajne Meščeve Levice, vsekakor tisti in isti, ki je tudi navdihnil, spodbudil, organiziral in financiral presenetljivo hitri pohod lokalnega politika in lokalne politične stranke na vrh izvršne veje oblasti v RS.
Se pravi, da gre za ista ideološka, politična, finančna in medijska ozadja iz politično-kriminalnega podzemlja "globoke države", ki nam v času samostojne in invalidno demokratične RS preko ustavno spornih volitev in povolilnih mahinacij postavljajo in odstavljajo vladajoče koalicije pod vodstvom LDS, SD, ZAB, SMC in zdaj LMŠ. Imena strank, njihovih prvakov in političnih emblemov se "demokratično" zamenjujejo in spreminjajo, odločilno in odločujoče ideološko, politično, finančno in medijsko vplivno ozadje pa ostaja slej ko prej isto in nedotakljivo.

MEFISTO

15. 10. 2018 07:05:46 0 Odgovori

Mar ne gre za agencijo, ki javno mnenje ustvarja, ne pa meri!?

Vlada in koalicija sta se, odkar sta na oblasti, predstavili v tako slabi luči, da sta potrebovali podporo prikrojene javno mnenjske ankete, sicer bi do prihodnjega merjenja razpoloženja državljanov izginile z vidnega polja anketirancev.