Anketa Dela: LMŠ in DeSUS z najnižjo podporo v tem mandatu, spet dober rezultat strank projekta Povežimo Slovenijo

Uredništvo
Foto: pixabay
SDS ohranja skupno vodstvo, SD pa vodstvo na levem polu, kjer najbližji zasledovalki izgubljata. Na račun DeSUS-a se krepi SAB, vzpenjajoča podpora se zadnje trimesečje nakazuje Slovenski ljudski stranki, kaže prva majska anketa slovenskih medijev, rezultate katere pa je, kot venomer poudarjamo, potrebno obravnavati z ustrezno kritično distanco, oziroma jih razlagati v kontekstu širšega dogajanja in trendov. 

Po medijsko-političnem masakriranju ob interpelaciji je skok meseca na barometru priljubljenosti politikov doživel minister za delo, družino in socialne zadeve, Janez Cigler Kralj in se uvrstil na 3. mesto, neposredno pred vztrajajočega predsednika državnega zbora, Igorja Zorčiča.

V komentarju uredništva izpostavljamo predvsem trajajoči dober rezultat obeh strank nosilnih stebrov projekta Povežimo Slovenijo, seštevek katerih že nekaj mesecev močno presega parlamentarni prag. Zanimivo pa bo videti, koliko jim bodo izmerili, ko bodo nastopili pod skupnim imenom, a kakšne zaslombe s strani večinskih medijev si nikakor ne morejo obetati.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Mediane za Delo SDS volilo 17,4 % vprašanih, najbližjo zasledovalko, SD, pa 12,2 %. Tekmici za prevlado na levem polu vse bolj zaostajajo - Levica (7,6 %), predvsem pa LMŠ (7 %), kar je najnižja podpora, ki jo je stranka v anketah Dela zabeležila v tem mandatu.

NSi so tokrat namerili 4,4 %, SAB pa 3,4 % podporo. Preko parlamentarnega praga bi tokrat zlezla še SLS s 3 % vseh vprašanih.

Pod njim bi se gnetle SNS (2 %), Dobra država (1,5 %), Piratska stranka (1,4 %), Zeleni Slovenije (1,3 %), DeSUS (1,2 %) in SMC z enim odstotkom podpore sodelujočih anketirancev. 1,8 % bi jih volila druge stranke, slaba petina je neopredeljenih, 12,6 % jih ne bi volilo nikogar, 3 odstotke jih ne želi povedati, prazno glasovnico bi oddal odstotek vprašanih.

Trendi kažejo na stabilno podporo SDS, SD, NSi, SNS, padajočo podporo LMŠ, DeSUS in Levice, rast SAB in SLS, medtem ko se SMC vrti med 1 in 1,5 odstotka glasov opredeljenih.



Na barometru priljubljenosti politikov vodi Janez Poklukar (3,10) pred Borutom Pahorjem (2,95) in Janezom Ciglerjem Kraljem (2,75). Sledijo Zorčič, Vrtovec, Logar, Tonin, Fajon in Han. Alenka Bratušek je 11., Šarec in Mesec pa takoj za njo. Zdravko Počivalšek je 16. in Janez Janša 17. (2,31).

Povprečna ocena vlade je tokrat 2,43, oziroma za 0,05 višja kot mesec prej.

KOMENTAR: Uredništvo
Jasno je, zakaj Šarec potrebuje volitve čim prej
Sinteza rezultatov več anket in trendi tudi Delove ankete nakazujejo, da se Šarčevim strankarska podpora iz meseca v mesec kruši. Od tod tudi razumeti nervozne solistične reakcije te stranke, kot je zadnja napoved obstrukcije dela državnega zbora - a padanja podpore to ne ustavlja, LMŠ pa vse bolj potiska v izolacijo in radikalizacijo. Šarčevi lahko ostanejo nad vodo (nad pragom vstopa v parlament), če bi bile volitve zanje dovolj hitro (zato tudi glasno zahtevajo predčasne volitve), pa še to jim ne bi pomagalo, če bi se na sceni pojavil nov, od političnega zaledja in medijev podprt obraz. Usodi "po uporabi odvrzi" politike, ki jo del levega zaledja vozi že kakšno desetletje, se bodo v vsakem primeru težko ognili. Še ena anketa več pa potrjuje, da so politična obzorja bolj odprta projektu Povežimo Slovenijo, če bodo bazično podporo nosilnih strank - Zelenih Slovenije ter SLS-a seveda znali izkoristiti pri gradnji nove entitete. To vprašanje je za slovenski politični prostor precej pomembno, saj bi nova parlamentarna sila lahko pomembno vplivala na naravo bodoče koalicije. Do volitev se sicer še lahko zgodi marsikaj, a že zdaj je bolj ali manj jasno, da nove desnosredinske vlade brez Povežimo Slovenijo ne bo mogoče sestaviti. In če ponovno zgolj seštejemo rezultata SLS-a in Zelenih, tokrat dobimo 6,7 % glasov oziroma 6 ali 7 poslancev v državnem zboru, kar bi nekdanjo pomladno opcijo približalo absolutni večini, a zanjo to še vedno ne bi bilo dovolj. Seveda pa je odvisno tudi, kdo vse bi se še (oziroma se ne bi) uvrstil v parlament. Kakorkoli, tovrstne špekulacije so vendarle še preuranjene, jasno pa je, kaj katera politična stran potrebuje, oziroma česa ne potrebuje, da se ji povolilna enačba lahko razvije. Zaradi tega lahko pričakujemo medijsko ignoranco ali celo negativno kampanjo proti projektu Povežimo Slovenijo, saj je to spremenljivka na katero se bo dalo vplivati, za razliko od (vsaj) četrtinske podpore SDS-u in (vsaj) 7 odstotne podpore NSi-ju, ki sta na medijske viharje neobčutljivi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Otroci lahko prinesejo višjo pokojnino ali zgodnejšo upokojitev
  • 21. 10. 2026
Večni župani in glasovnice z enim imenom: kaj razkrivajo številke lokalnih volitev in česa ne povedo
  • 21. 10. 2026
Domovina št. 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
  • 21. 10. 2026