Anketa Dela: Bolj kot se bližajo volitve, bolje anketiranci ocenjujejo delo vlade

Uredništvo
Foto: pixabay
Inflacija javnomnenjskih raziskav, ki smo ji ta čas priča v slovenskih medijih, nakazuje, da se volitve bližajo. Tradicionalno prva mesečna anketa Dela je po novem šele tretja v mesecu - po Medianini za RTV Slovenija in Parsifalovi za Planet TV.

Delova anketa, ki jo prav tako izvaja Mediana, zaenkrat meri le podporo strankam, ki že obstajajo, ne pa še tistim, ki napovedujejo povezovanje ter fiktivnim strankam, kot sta si v meritvi privoščili tako TV Slovenija kot Planet TV. 

Čeprav koalicijske stranke tokrat glede na izmerjeno v prejšnjem mesecu ne bi pridobile, pa je zanimivo, da že tretji mesec zapored rasteta srednji oceni dela vlade in državnega zbora. Vseeno pa, za Slovenijo nič nenavadnega, ostajata tradicionalno nizki.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi SDS volilo 18,4 % sodelujočih v anketi, SD 10,7 %, Levico 7,6 % in LMŠ 6,1 % vprašanih.

V Delovi anketi tradicionalno naklonjeni stranki SAB so tokrat namerili 5,2 %, Novi Sloveniji pa 4,7 % podporo vseh sodelujočih. Pod parlamentarnim pragom bi ostale Dobra država z 1,5 %, Piratska stranka in SNS z 1,4 %, DeSUS z 1 %, Konkretno in SLS z 0,8 %, in Zeleni Slovenije z 0,6 % podporo.

Druge stranke bi volilo 4,1 % vprašanih, petina se jih ni opredelila, dobra desetina pa je dejala, da ne bi volili nobene stranke.

Trendi pri podpori strankam ne kažejo bistvenih sprememb, oziroma odstopanj glede na približno šestmesečno povprečje.



Delo vlade kot zelo pozitivno ocenjuje 12 % sodelujočih, kot pozitivno pa nadaljnjih 14 %. Srednjo oceno je vladi podelilo 22 % vprašanih, negativno 21 % in zelo negativno 29 % vprašanih. 2,3 % jih je odgovorilo z "ne vem". Srednja ocena dela vlade je znašala 2,58 (prejšnja meseca 2,40 in 2,26), srednja ocena dela državnega zbora pa 2,39. 

Novinci bodo nekoliko premešali karte


Čeprav so merjenja podpore še neobstoječim strankam špekulativna in ne povedo veliko o njihovi dejanski podpori, pa jih agencije na željo naročnikov vendarle opravljajo. V tem mesecu sta novo stranko Roberta Goloba v svojih meritvah upoštevali tako Mediana za RTV kot Parsifal za Planet TV.

Obe sta ji pripisali približno enak odstotek podpore (12 %), z veliko razliko, da je po meritvi Mediane ta  (in podpora drugim novim strankam) šla (delno) tudi na račun SDS-a, po meritvi Parsifala pa predvsem na račun SD-ja, SAB-ja in LMŠ-ja.

Takole zgleda podpora med opredeljenimi agencije Parsifal za Planet TV.



https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1479892555747803138

So pa to, v čigave volilne baze bi posegali novi akterji, merili tudi pri Delovi poizvedbi. Ugotovili so, da bi Robert Golob pobral 29 % volivcev SD-ja (oz. tistih, ki so se v njihovi anketi opredelili za to stranko), četrtino volivcev SAB-a, 23 % volivcev Levice in polovico volivcev DeSUS-a. Našo deželo Aleksandre Pivec pa bi obkrožilo 11 % tistih, ki so se sicer izrekli za SDS ter 9 % tistih, ki so bili za NSi.

KOMENTAR: Uredništvo
Kaj bo, če bo ...
Kot vidimo iz zadnjih anket, je skušnjava po vedeževanju v smislu kaj se bo zgodilo, če se bo zgodilo, pa tudi po tem, da se s pomočjo tovrstnih poizvedb gladi teren za nove akterje, velika pri različnih agencijah in medijskih hišah. Vse kar lahko iz teh vpogledov v kristalno kroglo sklepamo je približni potencialni domet morebitnih novih strankarskih struktur, nikakor pa politična bitka za volivce pred finišem mandata, ko se bodo voditelji iz oči v oči soočili v neizprosnem predvolilnem boju, za nikogar ni vnaprej dobljena ali izgubljena. Jasno je le to, da bodo ob pojavih novih akterjev najbolj ogrožene tiste stranke, ki so nastale na enak način, oziroma slonijo na imidžu svojih voditeljev, ne pa na lastnih vrednotah in vsebini. Vsaj za obe desnosredinski, ki trenutno vladata, je jasno, da se zato nimata česa bati, podobno pa velja za stranko Levica ter do neke mere SD, ki bi z Golobom zgolj dobila konkurenco v nikakor ne izgubljenem boju za presežne volivce, ki bi jo približali odstotkom SDS-a. V izogib nadaljnjim špekulacijam bi bilo najbolje, da se zadeve okrog tega, za koga bomo lahko in za koga ne volili na naslednjih volitvah, čim prej razčistijo, do česar naj bi zaradi uradnih predvolilnih postopkov moralo priti že v januarju. Potem pa se igre lahko začnejo tudi na odprti sceni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?
  • 03. 06. 2026
Otroci izgubljajo vid pred našimi očmi: Kako so zasloni sprožili tiho epidemijo
  • 03. 06. 2026
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
  • 03. 06. 2026