Andrej Lokar: »Če hočemo nastopati kot polnopravna polis, moramo najprej vrniti dostojanstvo politiki«

Intervju: Andrej Lokar, prevajalec, publicist in družbeni kritik

Politična moč se iz strank in državnih političnih teles seli v nevladni sektor, temu pa progresistični teoretiki pravijo »depolitizacija«. – Nedvomno pri delovanju JAK obstajajo stvari, zaradi katerih bi jih bilo mogoče in treba ovaditi. – Zaradi pomanjkanja pretoka ljudi in idej slovenska kultura stagnira v konvencionalnosti, ki ji vlada načelo politične korektnosti. – Politika stranke Levica je radiranje slovenske nacionalne identitete. – Desna sredina potrebuje politično stabilnost in daljšo dobo vladanja, če hoče izpeljati reforme, ki so nujne za preživetje slovenske države. 

Na JAK-u se dogajajo nepravilnosti, na to ste opozorili tudi poslanko in podpredsednico odbora za kulturo Alenko Jeraj. 

Poslanko SDS Alenko Jeraj sem obiskal v njeni pisarni, da bi jo opozoril na številne nepravilnosti, ki se dogajajo na področju kulture. V zvezi s tem je sprožila poslansko vprašanje in tudi naslovila nekaj vprašanj ministrici Vrečkovi. Toda v obliki razkrojene parlamentarne demokracije, kakršna je naša in kakršna vlada povsod na Zahodu, to nima kakšnega blaznega učinka. Slovenski in svetovni revolucionarni progresizem sta zaradi neuspeha realnega komunizma spremenila strategijo in se odločila za »mehki« prevzem oblasti. Pri nas se to kaže v obliki birokratskega prevzema polinstitucionalnih teles, sistemu, ki se tako vzpostavi na področju kulture, pa lahko rečemo kulturokracija. Ob tem pa poteka krepitev nevladnih organizacij, ki so jim podeljene vse večje pristojnosti in pooblastila. Politična moč se iz strank in državnih političnih teles seli v nevladni sektor, temu pa progresistični teoretiki pravijo »depolitizacija«. V resnici gre za to, da se politično odločanje preseli na področje, ki je povsem avtonomno in ga zato državne veje oblasti ne morejo nadzorovati. 

To smo lepo videli pri sprejetju novega zakona za RTV. Če se ta radikalno nedemokratični sistem »v senci« neizkorenljivo zaredi v tkivo demokratičnih družb, jih izvotli navznoter in jih tako pripravi za politični prevzem, ki ga seveda izpeljejo dejavniki, za katere velja, da se samoopredeljujejo kot »depolitizirani«. Vse to je povsem transparentno, vendar se v Sloveniji iz več razlogov (še?) ni izoblikovala javnost, ki bi bila sposobna to detektirati in zavrniti. 

Slovenski in svetovni revolucionarni progresizem sta zaradi neuspeha realnega komunizma spremenila strategijo in se odločila za »mehki« prevzem oblasti. 

Ali razmišljate o ovadbi? 

Rekel sem, da obstajajo sumi za kazniva dejanja in da bi bilo dobro, ko bi v Sloveniji obstajal kakšen raziskovalni novinar, ki bi se bil pripravljen v to poglobiti. Videti je, da takega novinarja ni, kar zgovorno priča tudi o degeneraciji slovenskega novinarstva. Edino, kar privlači sodobne slovenske novinarje, so razni trači, ki so zaradi naše majhnosti na ravni vaških senzacij. Stanje v medijih je povezano tudi z vprašanjem ovadb. Da bi bila v Sloveniji neka ovadba učinkovita, bi morala biti medijsko podprta, sicer bi obtičala nekje na policijski postaji in nihče ničesar ne ukrene. Slovenska policija in slovensko sodstvo sta nedopovedljivo politizirana in bolj ovirata kakor pospešujeta delovanje pravne države. To govori o stopnji razkroja, v kateri smo, pa tudi o tem, kako nujno potrebne so radikalne reforme, ki jih lahko izpelje le stabilna vlada z jasnim programom in najširšo ljudsko legitimacijo.  

Če se vrneva k ovadbam: nedvomno pri delovanju JAK-a obstajajo stvari, zaradi katerih bi jih bilo, ob pridobitvi vsega ustreznega gradiva, mogoče in treba ovaditi. Vendar bi to vsekakor ne bilo dovolj, saj bi protekcija, ki jo posamezniki, ki uravnavajo delovanje JAK-a, uživajo pri državnih organih, ovadbo nevtralizirala. Tovrstna akcija bi lahko bila uspešna le ob koordiniranem delovanju več dejavnikov, pri čemer bi nenehno obveščanje javnosti odigralo odločilno vlogo, saj bi organe primoralo, da bi ukrepali.  

Po vašem mnenju na JAK-u kršijo tudi evropsko zakonodajo. Kako? 

Kršitve evropske zakonodaje se dogajajo predvsem na ravni odstotkov subvencij, ki jih določa evropska zakonodaja za posamezno subvencionirano knjigo. Vendar gre tudi v tem primeru za vprašanje, ki ga je treba obravnavati sistemsko. Preko JAK-a se je v Sloveniji ustvaril en tak mastodontski sistem subvencioniranja, kontrole, tržne blokade, ki ima dva namena: a) določenim elitam, ki imajo jasno začrtano politično agendo, omogoča zelo udobno življenje na račun davkoplačevalcev (in evropskih sredstev); b) taistim elitam omogoča oblikovanje, pravzaprav manipulacijo javnega mnenja prek inženiringa na ravni kolektivne emocionalnosti.  

Tega sistema nihče ne more nadzorovati. Omenjeni ustroj ima seveda svoj imunski sistem in ta mu narekuje samopreživetvene strategije. Še enkrat: cilj tega sistema je izvajanje družbene kontrole. Zato bolj kot tračevsko opozarjanje na posamezne zlorabe potrebujemo učinkovito protistrategijo za razgradnjo sistema. Vzemimo najbolj razvpit primer: nakazilo zneska za Prešernovo nagrado Svetlani Makarovič. Problem slovenske kulture in nadzora, ki ga neka politična opcija izvaja nad njo, da bi jo uporabila kot orožje v latentni državljanski vojni, ki se odvija pri nas in ki jo lahko razumemo kot kulturno vojno, ni tistih ušivih 8.500 evrov, ki jih je dobila Svetlana Makarovič. Mislim, da Ministrstvo za kulturo (MZK) kulturi letno namenja 145 milijonov evrov. Primer Makarovič se strankarski politiki in površnim medijem zdi privlačen, ker privablja bralce. Kar je problematično pri tej zadevi, je, da ministrica za kulturo prek groženj primora pravno službo na MZK, da pripravi neko pravno skrpucalo, ki nekako opravičuje, da se ji, kljub temu, da vsi organi potrdijo, da je kršila zakonodajo, nič ne zgodi. To je precedens, ki jo bo spodbudil, da bo zakon kršila še naprej. Še enkrat: treba je spremeniti celoten sistem, kar pa zahteva politično voljo in predvsem znanje. Zaenkrat v Sloveniji ne vidim ničesar v tej smeri. 

O težavah v JAK; odnosu do kulture, pa tudi o aktualnih političnih zadevah si preberite v nadaljevanju.