Andrej Hoivik, poslanec SDS: "Najraje citiram Mladino, ki že postaja kritična do potez te vlade." (2. del)

V prvem delu intervjuja z Andrejem Hoivikom, ki smo ga na Domovini objavili včeraj, smo spregovorili o politični izkušnji, odnosu med strankama v opoziciji, delovanju Državnega zbora in prihodnosti pomladnega političnega pola.

V drugem delu pa smo govorili o aktualnih tematikah slovenske politike, od ukinitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja do kanala C0, stanovanj za mlade in zdravstvenega sistema.

V torek je vlada razveljavila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kako gledate na to gesto?

Predlagal bi jim v branje delo, ki so ga imeli letos za maturo naši maturanti. Gre za Sofoklejevo Antigono, ki govori o tem, da ima vsakdo pravico biti pokopan v označenem grobu, ne glede na to, na kateri strani se je boril v posameznem spopadu.

Dejstvo, da so praznik odpravili tri ure, preden se je zgodil, medtem ko je na Trgu republike potekala komemoracija žrtev komunističnega nasilja, kaže na to, da bi naši oblastniki radi bili Kreon, ki ne bo dopustil pietetnega pokopa več kot petnajst tisoč uradno identificiranih žrtev komunističnega nasilja in svobode izražanja.

Naravnost absurdno je, da se to dogaja v času, ko ministrstvi za pravosodje in zunanje zadeve organizirata mednarodno konferenco o genocidu in preganjanju hudodelstev zoper človečnost.

Hkrati mislim, da gre za metanje peska v oči, ker vlada ni naredila niti enega koraka v smer prihodnosti. Ustanovila je sicer Ministrstvo za solidarno prihodnost, od katerega pa bodo imele prihodnost le leve nevladne organizacije. Ni reforme šolstva, plačnega sistema, zdravstva še manj. Vlada sama sebe s temi manevri vrača v preteklost, hkrati pa s prstom kaže na SDS, češ da razdvajamo javnost, čeprav to počnejo oni, ker nimajo rešitev za prihodnost.

V torek je potekala spominska slovesnost, ki ste se je tudi sami udeležili. Kaj vam pomeni takšna spominska slovesnost, kakršnih Slovenci nismo posebej vajeni?

Mislim, da bi kaj takšnega morala organizirati vlada Republike Slovenije, ne glede na to, ali je leva ali desna. Komemoracija je bila lepa, nihče ni nikogar napadal, ni bilo nikakršnega revanšizma ali potvarjanja zgodovine. Predstavljene so bile osebe z imenom in priimkom, ki so bile dokazano nezakonito mučene in ubite. Gre za grozodejstva, ki jih ne smemo pozabiti. Morda bo končno napočil tudi čas, da kdo posname kakšen film na to temo.

Morda bo kaj takšnega prvi korak k spravi, glede na to, da je bila sprava leta 1991 žal le predstava za javnost. Vsaj sodeč po sklepih vlade, ki jih spremljamo.

Večkrat slišimo, da bi morali nehati gledati v preteklost, da lahko začnemo graditi prihodnost, geste, ki jih spremljamo, pa nas vračajo v komunistično preteklost z ukinjanjem muzeja osamosvojitve, vračanjem komunističnih kipov na Brdo pri Kranju in podobnim. Kako gledate na to diskrepanco med besedami in dejanji vaših poslanskih kolegov?

Težko rečem kaj drugega kot to, da je naša Svoboda zelo podobna svobodi, ki jo v Ukrajini izvaja Putin z demilitarizacijo  in odpravljanjem t. i. neofašizma oz. kakršno so prinesli komunisti, ko so leta 1945 »osvobodili« Ljubljano oz. smo iz enega totalitarizma prešli v drugega.

Po petinštiridesetih letih pa se je s pomočjo demokratičnih mnenj in poguma sesedel sam vase. Mislim, da bodo ljudje kmalu spoznali, da je naša Svoboda le besedna igra, ki so jo lepo izkoristili z lažjo, da je bila Slovenija v času covida med najbolj zaprtimi državami. Da to ne drži, je jasno vsakomur, ki zna uporabljati Google. Tudi ta Svoboda že zdaj propada, saj je med enainštiridesetimi poslanci le pet ali osem takih, ki razumejo, za kaj sploh gre. Ostali zgolj pritiskajo na glasovalne gumbe. Parlameter je jasno pokazal, koliko nekateri argumentirajo svoje odločitve.

Marsikdo ukvarjanje s takšnimi rečmi odpravlja z opazko, da gre za ideološko temo, ki mladih ne zanima. Volilna baza SDS je pretežno starejša. Na kakšen način skušate bolje doseči tudi mlade?

Ne bi se strinjal, da je naša volilna baza pretežno starejša. V kategoriji od 18 do 24 let je leta 2018 največ mladih obkrožilo SDS, tudi leta 2022 smo bili sicer za Svobodo, a krepko pred Levico. Naša baza ni samo pri starejših.

Večino vaše baze predstavljajo starejši.

No, tudi večino baze Svobode predstavljajo starejši.

Potrebno se je zavedati preteklosti, da lahko gradiš prihodnost. Ta vlada pa se vrača v preteklost. Kip diktatorja, odgovornega za poboje več sto tisoč nezakonito pobitih v SFRJ, vrača na protokolarni prostor na Brdu. To je, kot če bi Nemčija predlagala, da v Berlinu postavijo kip Hitlerju. Te kipe imajo verjetno Nemci v kakšnem najtemnejšem kotu kakšnega muzeja, ne pa na protokolarnih objektih. Ministrico, ki bi predlagala kaj takega, pa bi verjetno vprašali po zdravju.

Vroča tema ostaja gradnja kanala C0, kjer si na nasprotnih bregovih stojijo opozicija in župan Janković, nasproti županu je stopila tudi predsednica Pirc Musarjeva. SDS pripravlja preiskovalno komisijo na to temo. Kaj si obetate od te komisije?

Preiskovalna komisija, ki smo jo vložili skupaj z Novo Slovenijo, lahko terja politično odgovornost. Ne le do župana Jankovića, ampak tudi do vlade. Glede na informacije, ki jih imamo z ministrstva za naravne vire in prostor, gradnja poteka brez okoljevarstvenega soglasja, vlada pa ne reagira. Župan Janković tudi predsednice republike ne posluša, ko pravi, naj se ta projekt ustavi, kot da je šerif celotne Slovenije, ne samo Ljubljane.

Preiskovalna komisija pomeni opozicijski pritisk na projekt ter priložnost, da javnost seznanimo z dejstvi, namesto zavajanj gospodov Jankovića in Goloba.

Spremljamo prevzem RTV Slovenija, omejevanje kmečkih uporov v prestolnici, policija obiskuje kmete na domu, za kritične izjave na televiziji se delijo globe. Koliko vas skrbi stanje svobode govora in kje vidite rešitve zanjo?

Svoboda je šla na volitve v imenu svobode, proti sovražnemu govoru, hkrati pa je sama nastala iz sovražnega govora. Dve leti so levi nevladniki netili sovraštvo po ljubljanskih ulicah, zdaj zalivajo svoje fikuse po ministrstvih.

Gibanje Svoboda je vložilo po našem mnenju neustaven zakon o RTVS. Ko je Ustavno sodišče zadržalo nekaj členov, so ugotovili, da si želijo RTVS podrediti čim prej. Predsednik vlade je dejal, da bo RTV najprej politiziral, nato pa depolitiziral, da bo poročala, kako je fajn, da imamo Svobodo. Večjega absurda še nisem slišal. Če bi kaj takega izrekel Janez Janša, bi ga jaz pozval k odstopu. Kritičnih glasov volivcev Svobode pa ni slišati. Mediji, za katere vemo, kam v večini sodijo, teh glasov do njih ne spravijo. Hkrati pa parlamentarna komisija preiskuje medije, kot sta Nova24TV in Demokracija, ki so poleg vas eden redkih glasnikov pluralnosti.

Legitimnost predsednica parlamenta jemlje tudi upokojenskim protestnikom, ki so se oglasili proti evtanaziji. Kako gledate na to?

Mislim, da bi Pavel Rupar sicer lahko omilil svoje izražanje. Primerjava Biserke Marolt Meden s Hitlerjevo svetovalko ni bila ravno potrebna. Se je pa treba zavedati, da je tukaj veliko čustev, posebej, ker se upokojenci zavedajo, da ni ne dolgotrajne oskrbe ne višanja pokojnin.

V času Janševe vlade je bila inflacija okoli 4 % in približno taka tudi uskladitev pokojnin. Sedaj, ob 10-odstotni inflaciji, pa je uskladitev pokojnin 5-odstotna. Tukaj se vidi, kdo dela za upokojence.

Žalostno pa je, da danes, ko obstajajo paliativa, zdravstvena oskrba in zdravila za lajšanje bolečin, govorimo o takšnem zakonu, ki po vrhu ne bo niti dal pravice za evtanazijo samo starejšim, ampak vsem polnoletnim osebam. Če bo takšen zakon v Državnem zboru sprejet in potrjen na referendumu, bomo spremljali evtanazije ljudi zgolj zaradi psihičnih težav in pomanjkanja volje do življenja. To je res zaton naše civilizacije.

Tudi Hipokratova prisega zdravnikom ne nalaga, da lajšajo bolečine, ampak zdravijo in ohranjajo življenje. Ne vem, kako bodo zdravniki, ki bodo izvajali eksekucije po takšnem zakonu, živeli sami s sabo.

Se vam zdi, da skuša vladna koalicija s tem predlogom tudi zmanjšati problem staranja prebivalstva in bremena, ki ga to predstavlja za družbo, tako da zmanjšajo število prejemnikov pokojnin in uporabnikov zdravstvenega sistema?

Mislim, da je to namen v ozadju. Ne gre sicer za predlog vlade, ampak društva Srebrna nit, je pa dokaj žalostno, da ga podpira tudi predsednica republike.

Ob tem je treba povedati, da je bila Biserka Marolt Meden med prvimi nasprotniki zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila Janševa vlada. Ljudi je nagovarjala h glasovanju za ukinitev dolgotrajne oskrbe. Logično sosledje je, da si torej ne prizadeva za ohranjanje življenja, ampak za povzročanje smrti.

Te pa ne prizadenejo le ožjega družinskega kroga, ampak celotno družbo. Čez desetletja se bomo pa pogovarjali, kakšne posledice bo to pustilo na ljudeh, ki bodo prevpraševali svojo krivdo, kot pri prometnih nesrečah, ko se ljudje sprašujejo, zakaj niso ravnali drugače.

Ne le pri dolgotrajni oskrbi, zatika se tudi na področju zdravstva. Spremljamo transformacijo dopolnilnega zavarovanja v obvezen državni prispevek. Kakšne rešitve bi kot konservativni liberalec predlagali sami?

Zdravstvo je pred velikimi izzivi, ki jih je ta vlada samo še povečala. Pri tem, kar počne vlada, tudi ne gre za ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot govorijo, ampak prenos iz prostovoljnega v obvezni prispevek 35 evrov. To potezo so naredili zaradi padajočega javnega mnenja in ker vedo, da je javnost uperjena proti zavarovalnicam. To je samo en slepilni manever. Ki pa mislim, da sploh ne bo prestal glasovanja v DZ, ker je preveč lobistov, ki jim to ni v interesu in imajo vpliv na stranki SD in Svoboda.

Sami smo, ko smo bili na vladi, delali na tem, da zdravstveni sistem opolnomočimo tako, da bi vsak pacient lahko hitro prišel do obravnave, ne pa da dejansko krepimo zasebnike in uničujemo javno zdravstvo, kot se to dogaja zdaj.

Sami smo, ko smo bili na vladi, delali na tem, da zdravstveni sistem opolnomočimo tako, da bi vsak pacient lahko hitro prišel do obravnave, ne pa da dejansko krepimo zasebnike in uničujemo javno zdravstvo, kot se to dogaja zdaj. Jasno je tudi, da je treba prestrukturirati ZZZS. Ko je Golob to napovedal na Brdu pri Kranju in rekel, da je bistveno, da se lotimo tistih treh in pol milijard, ne nekaj deset milijonov, ki jih obrnejo zasebne zavarovalnice, sem pozdravil to odločitev. No, zdaj so se lotili pa tega obrobnega problema.

ZZZS je treba prestrukturirati in modernizirati v javno zavarovalnico, ki bo transparentno nabavljala medicinsko opremo. Namesto tega pa je bil eden prvih ukrepov te vlade, da je ukinila Urad za primerjanje cen, češ da ni dobro deloval. Očitno jim je v interesu razpad javnega zdravstva, ne njegovo ohranjanje.

Kako pa gledate na predlog Levice, da bi tudi iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naredili progresivni prispevek?

Progresijo pri zdravstvenem zavarovanju že poznamo in v splošnem je smiselno, da nekdo, ki ima nižje dohodke, plačuje manj kot nekdo, ki ima višje. Vseeno pa se pri predlogu od Levice zastavlja drug izziv, in sicer pritisk na srednji razred, ki preko obveznega zavarovanja največ prispeva in bi bil zdaj še bolj obdavčen.

Mi se vedno zavzemamo za nižjo obdavčitev, ki potem poganja potrošnjo in na tak način polni državno blagajno. Tudi naš zakon o dohodnini, ki so ga Golobovi sicer odpravili, je šel v to smer.

Med vašimi osebnimi prioritetami so tudi dostopnejša stanovanja za mlade. Vlada ima to na agendi, celo ustanavlja novo Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki naj bi se s tem ukvarjalo. Kako gledate na reševanje tega problema s strani trenutne vlade?

Najprej bi opozoril na stanovanjsko jamstveno shemo za mlade, ki smo jo vzpostavili pod prejšnjo vlado in je že zaživela. To je ukrep, ki mladim omogoča, da dobijo kredit, oz. omogoča državno garancijo za tiste, ki niso kreditno sposobni. Ker menimo, da je absurdno, da lahko mlada družina plačuje 700 evrov najemnine, banka pa jim ne odobri stanovanjskega kredita z obrokom 400 evrov.

Seveda smo za, da se gradijo tudi javna najemniška stanovanja, ampak hkrati vzpodbujamo trg preko debirokratizacije, česar smo se tudi lotili v prejšnjem mandatu. Zakon o debirokratizaciji je omogočal, da so zasebniki lažje gradili stanovanja, s čimer bi povečali njihovo število na trgu in znižali cene. Za to se bomo zavzemali tudi v tem mandatu.

Nobena država nima tako hudih makro bonitetnih ovir kot naša. Zato se postavlja vprašanje, če je g. Boštjan Vasle res primeren, da še naprej vodi Banko Slovenije.

Potrebno je omogočiti kreditno sposobnost mladih, na kar opozarja tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki mu glede tega res zaupam. Nobena država nima tako hudih makro bonitetnih ovir kot naša. Zato se postavlja vprašanje, če je g. Boštjan Vasle res primeren, da še naprej vodi Banko Slovenije.

SDS je pred časom vložila interpelacijo zoper celotno vlado. Po javnomnenjskih anketah se zdi, da ste dosegli nasprotni učinek od želenega, saj se je padec podpore vladi takrat ustavil. Je bila interpelacija napaka? Kako nameravate peljati opozicijsko držo v prihodnje?

Interpelacija je pokazala, da predsednik vlade niti ne ve, kakšna je inflacija v državi, ki jo vodi. Ne ve, da se je hrana podražila in ne pocenila. Ne glede na javnomnenjske ankete mislim, da je bila interpelacija za državo dobra, celo zadnji predsednik CK komunistične partije Milan Kučan se je moral oglasiti in jasno povedati, da je vlada šla predaleč z ideološkim ukinjanjem Muzeja slovenske osamosvojitve ter odpoklicem direktorja Muzeja novejše zgodovine Dežmana. Zdaj se pogovarjamo o spomeniku slovenske osamosvojitve. Zdaj je na vrsti vlada, da idejo gospoda Kučana uresniči.

To bo po mojem mnenju težko, saj če hkrati ukinjaš dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, si težko hkrati za osamosvojitev. To si med seboj nasprotuje.

Boste v prihodnje ostra opozicija ali boste sledili nasvetu Vinka Gorenaka, da se usedete na breg Save in počakate, da po njej priplavajo politična trupla?

Včasih bi z veseljem upošteval to modrost, a sem po karakterju tak, da to zelo težko naredim. Težko govorim za ostale kolege. Nenazadnje nas državljani plačujejo za to, da opozarjamo na napake. To je vloga opozicije.

Žal nam je, da težko kaj dosežemo, ker nas je samo 27, koalicija pa ima večino s 53 glasovi. Vedno pa bomo dobre predloge, ki so v skladu z našim programom, podpirali, kar smo pokazali pri zakonu o štipendiranju. Tudi ko je šlo za energetsko revščino, smo dobre predloge vedno podprli.

V Sloveniji postaja razprava med različno mislečimi vse bolj brutalna. Kje je po vašem mnenju meja sprejemljivega, do koder je še smiselno iti pri dopuščanju različnih mnenj, kje pa je morda potrebna kakšna omejitev?

Žalosti me, ko nam očitajo, kako politiki kdaj kritično naslavljamo svoje kolege, posebej, če gre za kritike opozicije koaliciji. V tem mandatu pa se mi zdi, da pogosteje koalicija grdo govori o opozicijskih poslancih, kot bi bil Janez Janša še vedno predsednik vlade.

Govor, ki je na meji sovražnega govora, je v največji meri posledica socialnih omrežij. Posebej, ko gre za predstavnike oblasti. Predsednica Državnega zbora je denimo v enem intervjuju primerjala policiste s stražarji v Auschwitzu, pa je šlo zgolj za spoštovanje epidemioloških ukrepov. Tukaj se lahko vprašamo, kje je meja sovražnega govora.

O tem seveda na koncu odloča sodišče. Neodgovorno je, da bi vprašanje te definicije prenesli na politični parket. Je pa treba imeti enake vatle za vse. Ko se je denimo dve leti in pol sejalo smrt na ulicah, je šlo za svobodo mnenja in legitimno orodje za prevzem oblasti, za katero nekateri očitno mislijo, da je dedna. Ko pa pridejo traktoristi, bi jih pa oglobili s 160 evri, če prestopijo mejo mestne občine Ljubljana in ogrozijo status večnega župana Jankovića.

Katere medije berete?

Vse, od Demokracije do Mladine?

Katerim pa najbolj zaupate?

Najraje citiram Mladino, ki že postaja kritična do potez te vlade. Predvsem si pa želim pluralnih medijev, da vidimo stvari z različnih zornih kotov. Vseeno pa menim, da je resnica ena sama in tisti medij, ki se ji najbolj približa, je zame najbolj relevanten in vreden zaupanja.

Komu pa to najpogosteje uspe po vašem mnenju?

Gledam javno RTV Slovenija, rad tudi berem dobre kolumne na Domovini ter gledam vaše oddaje Vroča tema. In z veseljem se nasmejim oddaji Kdo vam laže. Mislim, da tudi gospod Golob rad pogleda to oddajo, sodeč po njegovih razpravah.

Na kateri točki se boste pogledali v ogledalo in rekli: Dosegel sem, kar sem nameraval v politiki, čas je, da prepustim žezlo drugim in se posvetim čemu drugemu?

Do konca mandata zagotovo ostajam poslanec okraja Škofja Loka 1. To delo opravljam z veseljem. Kot magister kemije študiram še na Novi univerzi na Fakulteti za državne in evropske študije, ker sem malo pogrešal družboslovje in čas opozicije izkoriščam še za malo študija.

Občutek, da je nekaj narejeno, bo prišel takrat, ko bomo res odprta, demokratična družba na zahodnih temeljih. Ko bomo pokopali vse žrtve. Za prihodnost pa si želim, da bi bili zelena država, ki ohranja svoje okolje, kjer kapital in delavske pravice živijo v sožitju. To se ne izključuje, kot nas prepričujejo nekateri.

Bom pa vedno ostal kritičen. In ko enkrat ne bom več poslanec, bom z veseljem spisal tudi kakšno kolumno, če me boste povabili.