Ameriški katoličani so večinsko glasovali za Trumpa. In kogar podprejo oni, ta praviloma zmaga

Na Domovini smo v nekaj člankih pisali o volilnih dilemah ameriških katoličanov, za katere volilna izbira med glavnima kandidatoma ni omogočala glasovanja z odprtimi srci in čisto vestjo.

Na koncu so raziskave pokazale, da je Trump dobil za 7 % več katoliških glasov kot Hillary Clinton.

Morda se razlika ne zdi bistvena, toda katoliki ostajajo zelo pomemben del volilnega telesa. Že na petih zaporednih predsedniških volitvah je namreč zmagal kandidat, ki je dobil glas katoliške večine.

Katoliki so med ameriškimi kristjani edini, pri katerih je nemogoče vnaprej reči, za katerega izmed kandidatov bodo volili.

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je na torkovih volitvah dobil 52 % glasov katoliških volivcev, medtem ko jih je njegova protikandidatka Clintonova dobila 45 %.

Trump je dobil kar 60 % glasov belih katoličanov, Clintonova pa le 37 %. To je, znotraj te skupine še za 4 % boljši rezultat, kot je bil na prejšnjih volitvah rezultat Mitta Romneya.

Precej drugačen je bil rezultat med latinoameriškimi katoličani, kjer je Clintonova prejela 67 % glasov, Trump pa le 26 %. A to je znotraj te skupine bil vseeno najvišji rezultat za republikanca vse od leta 2004.

Katoličani edini, ki preskakujejo med volilnima izbirama

Zakaj je glas katoličanov tako pomemben, lepo razloži Dr. Mark Gray iz Univerze v Georgetownu: "Katoličani ostajajo edina večja verska volilna skupina, ki lahko iz volitev v volitve preskakuje med demokrati in republikanci. Katoliško glasovanje je pomembno, ker kandidat, ki dobi večino katoliških glasov, na koncu skoraj vedno tudi zmaga."

Katoličani namreč večinsko volijo za zmagovalca volitev že od leta 2000 naprej. Trump se je, kot kaže, tega zelo dobro zavedal, saj je nekajkrat z direktnimi pozivi ameriške katoličane prosil za njihov glas. V pismu škofovski konferenci v ZDA je tudi ponovil svojo zavezanost pro-life vrednotam in verski svobodi.

Zanimivo je, da so evangeličani v ZDA kar z 81 % podprli Trumpa in le z 16 % Clintonovo. Za razliko od katoliških volivcev evangeličani vedno znova večinsko volijo republikance. Enako je z ostalimi krščanskimi skupinami v ZDA, medtem ko se nekrščanske verske skupine vedno večinsko odločajo za demokrate.

Med cerkvenimi dostojanstveniki

Predsednik Ameriške škofovske konference, nadškof Joseph E. Kurtz, je ob razpletu volitev povedal, da škofje pričakujejo dobro sodelovanje s Trumpom pri izpolnjevanju njegovih predvolilnih obljub s področja pro-life pravic in pri zmanjšanju finančne podpore glavnemu Ameriškemu izvajalcu splavov, Planed parenthood.

“Želimo si varovanja človeškega življenja od njegovega začetka do naravne smrti. Zagovarjali bomo pravico do politike, ki ponujajo možnost vsem ljudem in vseh ver njihovo pot v življenju."

Kardinal Sean P. O’Malley iz Bostona je Trumpu čestital ob izvolitvi ter mu zaželel, da bi mu v času predsedovanja Bog naklonil zdravje, razum in pogum.

Večina škofov v ZDA je Trumpu čestitala ob izvolitvi in pozvala ljudi k delovanju za enotno državo, ne glede na to, koga so volili.

Obenem pa so nekateri katoliški aktivisti  težko skrili razočaranje nad razpletom volitev.

"Ne morem najti besed ob dejstvu, da je na volitvah zmagal nekdo, ki želi izgnati muslimane, ki je demoniziral migracije, spolno napadel ženske in oklical papeža Frančiška za sramotnega," je povedal John Gehring, direktor katoliškega programa Vera v javnosti.

Z njim se je strinjala Laura Barrett, direktorica medverskega odbora za pravico, ki pravi, da je izvolitev Trumpa "črn dan za ZDA, saj je svojo kampanjo gradil na ksenofobiji, rasizmu in seksizmu."