Amazonijo bolj ogroža druga katastrofa, trdi amazonski škof, ki pravi, da tamkajšnja Cerkev pozna Amazonijo bolje od politikov

Jernej Kurinčič
9
Upokojeni škof Erwin Kräutler z domorodcem (Vir foto: https://www.kath-kirche-vorarlberg.at)

Požar v Amazoniji je dodobra razburkal mednarodno javnost in dvignil na noge mnoge okoljske aktiviste. Zanimiv pogled Brazlike, ki je napol Slovenka, je na Domovini pritegnil mnogo pozornosti

A zdaj se pozornost vse bolj širi na politično področje. V središče prihaja vprašanje odnosa do sedanje brazilske oblasti, mednarodnega zaupanja predsedniku Jairu Bolsonaru. Slišati pa je tudi glas Katoliške cerkve v Braziliji, ki ima na zadeve svoj pogled.

Cerkev “teologije osvoboditve” tudi danes kritična

Brazilska Katoliška cerkev je bila eno od središč “teologije osvoboditve” in bi ji zato že vnaprej kdo lahko očital tako rekoč komunistična stališča. Že tradicionalno je bila katoliška tam zelo glasna in zavzeta za revne in izkoriščane in prepoznavno kritična do režimov in podjetij.

Razhajanja z Vatikanom so bila mestoma zelo huda. Danes pa je Brazilija, pravzaprav ravno Amazonija, eno od središč pobude za razširitev duhovniškega poklica izven meja celibata. Zavzemajo se, da bi se v duhovništvo lahko posvečali tudi “viri probati”, preizkušeni moški (in morda celo ženske).

Pragmatični razlog v ozadju je izjemno pomanjkanje duhovnikov. A cerkev, ki je prestala tako hude preizkušnje in živela tako radikalna stališča, je tudi pri vprašanju duhovnih poklicev pač brez sprenevedanja radikalna. Vprašanje “viri probati” bo tudi ena od glavnih točk “Amazonske sinode”, ki se pripravlja v Vatikanu. Prvenstveno pa bo govor o ekoloških vprašanjih.

Upokojeni škof: Bolsonaro nima pojma!

Eden ključnih akterjev na obeh področjih je upokojeni amazonski škof Erwin Kräutler, po rodu iz Avstrije. Ob požaru je jasno spregovoril o svojih stališčih.

Vztraja pri soodgovornosti industrializiranih držav za izkoriščanje in uničenje deževnega gozda. “Države G7 in druge države se morajo vprašati, koliko so vpletene v uničenje,” je dejal Kräutler v intervjuju katoliške tiskovne agencije (KNA) v Altamiri v Braziliji. “Kam gre les iz nezakonito posekanih gozdov Amazonije in vsi mlečni in mesni izdelki, za katere je tropski pragozd zgorel?” Povedal je, da seveda niso proti izvozu surovin, a da je pri tem treba upoštevati obremenitev za okolje in grožnjo prebivalstvu. Pravi, da verjetno nobena država, v katero Amazonija izvaža svojo rudo, ne bi bila pripravljena sprejeti takega tveganja za svoje prebivalstvo ali okolje.

Za predsednika Bolsonara trdi, da o Amazoniji nima pojma in je že v kampanji pokazal, da se nima namena zavzemati za avtohtona ljudstva. Obljubil je le, da bo Amazonijo “razvil” za nacionalna in mednarodna podjetja. Cerkev pa čuti zavezo, pravi, da prispeva k obrambi in ohranjanju Amazonije. Pripomnil je, da amazonski škofje to območje poznajo “očitno bolje kot politiki”.

“Za Indijance je to območje dežela njihovega preživetja, dežela njihovih mitov, njihovih obredov, dežela življenja,” je dejal v videu na spletnem portalu švicarskega Neue Zürcher Zeitung. “Vlada in “neokapitalistična družba” pa po drugi strani to ozemlje vidijo le pod vidikom “nakupa in prodaje”, pravi Kräutler: “Torej gre za zemljo za življenje ali zemljo kot blago.”

“Delali bomo za Amazonijo in Indijance z vsemi sredstvi,” je rekel škof Kräutler in se skliceval na prihajajočo sinodo Amazonije, ki bo obravnavala to vprašanje: “Gre za obrambo Amazonije pred brezvestnim izkoriščanjem in uničenjem.”

V intrevjuju ob svojem 80. rojstnem dnevu je obtožil sedanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, da je “protidomorodsko naravnan”. Razlog za to so bile napovedi Bolsonara o odpiranju okoljskih območij in domorodnih rezervatov za gospodarsko rabo multinacionalk.

Potrebujemo tujo pomoč

Prejšnji teden so v regijo Amazonke prispele brazilske vojaške enote za boj proti požarom. Poleg napotitve približno 44.000 vojakov guvernerji regije zahtevajo nadaljevanje dejavnosti “Amazonskega sklada”, ki sta ga financirali Nemčija in Norveška. Plačuje za projekte varstva gozdov in nadzorovanja okolja.

Odkar je januarja prevzel funkcijo, brazilski predsednik Bolsonaro blokira dejavnosti sklada. Med drugim želi ustaviti sodelovanje organizacij za varstvo okolja pri izvedbi projekta.

Sklad financira tudi nadzor državne okoljske agencije Ibama. Od januarja je Ibama naložila 23 odstotkov manj glob kot lani, je poročala Nemška katoliška tiskovna agencija (KNA), ki se sklicuje na časopis “Folha de S. Paulo” (prejšnji ponedeljek). Vendar je plačanih le pet odstotkov vseh glob; Pogosto procesi tečejo leta. V letu 2017 je bilo plačanih le 0,3 odstotka takratnih kazni.

Guvernerji se zdaj želijo sami pogajati s tujimi donatorji. “Varstvo gozdov v njegovi državi ni mogoče brez sredstev iz tujine”, je dejal guverner amazonske države Wilson Miranda Lima v  “Folha de S. Paulo”. Lima meni, da Bolsonarovi komentarji kmete spodbujajo h kršenju okoljskih zakonov.

Na stanje se je odzvala tudi avstrijska Karitas in zbira donacije za nakup dihalnih mask, vodnih črpalk, šotorov, orodja in zdravil.

9 KOMENTARJI

  1. Sv. Bonifacij, apostol Nemčije, je po pisanju svojega življenjepisca posekal poganski sveti hrast in tako pokazal na praznost poganskih božanstev. Kräutler pa danes govori o poganskih “mitih in obredih”, ki naj bi jih Cerkev ščitila.

    Si predstavljate Kräutlerja, da bi (figurativno rečeno) ravnal kot sv. Bonifacij? Ne? Jaz tudi ne. Mislim, da se v tem skriva tudi jasen odgovor, zakaj v Amazoniji ni duhovnih poklicev.

    • Mislim, da se da razumeti, da poanta mojega pristopa ni bila pozivanje k nasilju. Ampak zavedanje, da predstavlja Kristus in njegov nauk nekaj radikalno drugačnega kot poganski miti in obredi, pač ni nasilje, ampak resnica. Če o tem dvomimo, pa nimamo iti kaj oznanjati, ker je itak vseeno, ali je nekdo kristjan ali ne.

      Si lahko predstavljate katerega od velikih svetniških misijonarjev govoriti na Kräutlerjev način? Sadovi njegovega dela pa so vsem vidni, Cerkev v Amazoniji ne raste, ampak hira. Zakaj pravoverne škofije in redovi nimajo težav z duhovnimi poklici?

  2. Erwin Kräutler – ta škof je znan po svoji izjavi, da ni še nikoli krstil Indijanca in ga tudi ne bo.
    Hkrati pa se zavzema za to, da naj se ne kaznuje Indijank, ki po starih običajih svoje dojenčke žive zakopljejo v zemljo, ampak naj se jih rajši prepriča, da to ni dobro zanje. To pravi škof, ki v vseh teh desetletjih ni uspel prepričati še niti enega Indijanca, da je dobro zanj, če postane kristjan!

  3. Ta amazonska sinoda tudi glede na pripravljalna besedila hvali poganske običaje amazonskih domorodcev ( med njimi so tudi običaji detomora itd., v preteklosti tudi žrtvovanja ljudi njihovim bogovom ali boljše rečeno demonom ). Ta sinoda vodi direktno v gnosticizem ( mati zemlja, kateri se v končni fazi žrtvuje tudi otroke, sicer pa danes splav, kaj je ), ki je dejansko satanitem. Že prvi cerkveni očetje so obsodili gnosticizem.
    Sedaj se vidi, kako modernisti lažejo. V histeriji po II. Vatikanskem koncilu so pravili, da se mora cerkev vrniti k svojim začetkom, naj bi spet postali taki, kot prvi kristijani in so zato med drugim sforsirali sv. obhajilo na roko. Ampak prvi kristijani so še kako zavračali gnosticizem, ki ga ti modernisti uvajajo v cerkev, ki ga je vedno zavračala, saj gnosticizem je dejansko isto kot satanizem. Ljudstva, ki so častila mati zemljo, so takrat, ko jim mati zemlja recimo ni dala dežja, tej materi zemlji darovala najboljše, kar so imela, to je lastne otroke. Očitno hočejo snovalci amazonske sinode prav to.

    • Me veseli, ko vidim da so v Sloveniji ljudje, ki imajo odprte oci, kar se tice te sinode.
      Zivim v Braziliji in poznam “teologijo (ideologijo) osvoboditve”. Na zalost je se veliko stevilo duhovnikov, ki so pripadniki te (marxsisticne) teologije. Sam vrh skofovske konference (CNBB) je prezeta z to teologijo in na zalost v Amazoniji prevladujejo ti duhovniki. In prav ta del duhovscine je proti nasemu predsedniku Bolsonaru, ki je pravzaprav resil Brazilijo pred grozecim komunizmom.

  4. Omenjeni upokojeni škof je ali neveden ali laže. Ricardo Salles, aktualni brazilski okoljski minister je povedal drugače in povedno podprl s podatki, fakti. Lažje tudi zamolčana resnica.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime