Aljoša Vodopivec: Težava nismo mi otroci, ampak ste vi, starši

Aljoša Vodopivec na blogu Mala miselna tržnica piše o slabi vzgoji generacij, ki so se rodili takoj po drugi svetovni vojni.

Začudeni beremo novice o ljudeh, ki jih povozi avtobus, ker med hojo prebirajo e-pošto na svojem pametnem telefonu, ne vemo s kakšnimi besedami ogorčenja bi še opisali iskanje virtualnih pošasti - pokemonov - v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu. Globalizacija nam je prinesla ogromno pozitivnega, obenem pa nas globalna vas in izobilje silita k preudarnosti, k modremu ravnanju in pametni uporabi teh dobrin, pravi Vodopivec.

Rojeni v povojnih letih so izkusili velik napredek in številne priložnosti, kljub nekaterim odpovedim so preživljali brezskrbno mladost in bili prepričani, da vsega tega ne bo zmanjkalo.

V resnici se je v roku nekaj desetletij zamenjala plošča in otroci smo postavljeni pred drugačno realnost. Prepričani smo, da smo zgradili napredno, razsvetljeno, močno in razgledano družbo, v resnici pa se nahajamo v mračni in megleni dolini, kjer je udobje posameznika edino merilo in edina vrednota. Tisti, ki smo danes tridestletniki in bi morali imeti vsa vrata odprta, ki bi morali strmeti v prihodnost in zajemati svoj vsakdan s polno žlico, smo primorani krmariti med prekariatom in socialno negotovostjo.

Aljoša Vodopivec na svojem blogu še zapiše, da smo hvaležni za napredek, za znanje na dosegu klika. Nujno pa bi potrebovali še izobrazbo, ki bi nam omogočila, kako vse te dobrine smiselno in koristno uporabljati; potrebovali bi tudi vzgojo, kako napolniti glavo, ne da bi izpraznili srce.