Ali prihaja konec zadnje diktature v Evropi?
Medtem ko pri nas petkovi kolesarji še vedno kričijo o diktaturi, ki naj bi vladala naši državi in vidijo v desno-sredinski koaliciji poosebljenje avtoritarnega režima, se v Belorusiji ljudje borijo proti pravemu post-sovjetskemu diktatorju Lukašenku.
Zadnji evropski diktator je nedeljske predsedniške volitve, tako kot prejšnje, zrežiral sebi v korist in dosegel domnevno in torej lažno 80 % volilno podporo. Vendar pa postaja jasno, da ima Lukašenko, ki je nekajkrat že ušel nasprotovanju in protestom Belorusov, tokrat pred sabo precej večji izziv. Beloruska opozicija se je že pred volitvami poenotila v podpori kandidature Svetlane Tihanovske, ki je kljub zrežiranim rezultatom uradno prejela 10 % glasov. Poleg tega je nekaj beloruskih volišč v Minsk sporočilo realne rezultate, ki kažejo, da so volivci namenili veliko več glasov Tihanovski kot Lukašenku.
Oba, tako Lukašenko kot Tihanovska, sta se že razglasila za zmagovalca. Dosedanji predsednik sicer računa na delno podporo vojske in policije, a v nekaterih mestih je tamkajšnja policija že nehala slediti navodila Lukašenkovega režima. Po internetu krožijo tudi slike vojakov, ki mahajo z opozicijsko zastavo.
Medtem pa Tihanovska že razglaša svojo zmago preko poročanja treh domačih volišč in nekaterih tujih volišč na beloruskih veleposlaništvih v tujini, med njimi tudi v Nemčiji, kjer so se ta uprla in razglasila Tihanovsko kot zmagovalko. Različne nedržavne in samostojne novinarsko agencije so poročale podobne rezultate.
Trenutno kaže, da Lukašenko ne bo prostovoljno odstopil in tudi ne bo začel dialoga z opozicijo, zato mnogo Belorusov vidi edino rešitev v protestih in v aktivni pomoči Zahoda.
Nekateri politični analitiki že delajo primerjave med ukrajinskim protestom imenovanim Euromaidan, ki je prisilil takratnega ukrajinskega predsednika Janukoviča, da je zbežal v Rusijo. Tudi njemu se je takrat uprl del policije, še bolj pomembno pa je bilo, da je takrat ukrajinska vojska zavrnila sodelovanje v konfliktu med oblastmi in uporniki.
Pravo vprašanje, ki se nam postavlja v tem trenutku je, do kakšne mere so danes beloruske obrambne in varnostne sile lojalne Lukašenku. Do sedaj so opazovalci zaznali, da so posamezni deli Lukašenkovega represivnega aparata že postali simpatizerji opozicije. V zvezi s tem je potrebno opozoriti, da je bil v Ukrajini velik pritisk Zahoda, še posebej EU, ključen pri demokratizaciji te države.
Zaradi tega tudi ni veliko presenečenje, da so se različni politiki vzhodnega dela EU že oglasili in jasno podprli belorusko opozicijo. Med njimi sta najbolj glasna Donald Tusk, predsednik Evropske ljudske stranke in poljski premier, Mateusz Morawiecki, ki je že predlagal sklic izrednega zasedanja Evropskega sveta (EUCO) o situaciji v Belorusiji.
Medtem, ko so se po Evropi vrstili klici po uveljavitvi demokratičnih načel v Belorusiji, sta pri nas tako Levica kot SD ostali tihi glede represije v tej nekdanji sovjetski republiki. Še več, naš državni medij STA, poroča o dogodkih v Belorusiji, kot da so bile tam izvedene legitimne predsedniške volitve, v katerih je Lukašenko demokratično zmagal. To seveda spet kaže, da so slovenski novinarji ostali zasidrani v rdečih vodah prejšnjega stoletja.
Zadnji evropski diktator je nedeljske predsedniške volitve, tako kot prejšnje, zrežiral sebi v korist in dosegel domnevno in torej lažno 80 % volilno podporo. Vendar pa postaja jasno, da ima Lukašenko, ki je nekajkrat že ušel nasprotovanju in protestom Belorusov, tokrat pred sabo precej večji izziv. Beloruska opozicija se je že pred volitvami poenotila v podpori kandidature Svetlane Tihanovske, ki je kljub zrežiranim rezultatom uradno prejela 10 % glasov. Poleg tega je nekaj beloruskih volišč v Minsk sporočilo realne rezultate, ki kažejo, da so volivci namenili veliko več glasov Tihanovski kot Lukašenku.
Oba, tako Lukašenko kot Tihanovska, sta se že razglasila za zmagovalca. Dosedanji predsednik sicer računa na delno podporo vojske in policije, a v nekaterih mestih je tamkajšnja policija že nehala slediti navodila Lukašenkovega režima. Po internetu krožijo tudi slike vojakov, ki mahajo z opozicijsko zastavo.
Medtem pa Tihanovska že razglaša svojo zmago preko poročanja treh domačih volišč in nekaterih tujih volišč na beloruskih veleposlaništvih v tujini, med njimi tudi v Nemčiji, kjer so se ta uprla in razglasila Tihanovsko kot zmagovalko. Različne nedržavne in samostojne novinarsko agencije so poročale podobne rezultate.
Now this is beautiful. Soldiers who were deployed in Minsk ahead of the election post pictures straight from their military trucks with the opposition white-red-white flag! pic.twitter.com/ySO74AEybR
— Tadeusz Giczan (@TadeuszGiczan) August 9, 2020
Trenutno kaže, da Lukašenko ne bo prostovoljno odstopil in tudi ne bo začel dialoga z opozicijo, zato mnogo Belorusov vidi edino rešitev v protestih in v aktivni pomoči Zahoda.
Novi Euromaidan?
Trenutno kaže, da Lukašenko ne bo prostovoljno odstopil in tudi ne bo začel dialoga z opozicijo, zato mnogo Belorusov vidi edino rešitev v protestih in v aktivni pomoči Zahoda.
Nekateri politični analitiki že delajo primerjave med ukrajinskim protestom imenovanim Euromaidan, ki je prisilil takratnega ukrajinskega predsednika Janukoviča, da je zbežal v Rusijo. Tudi njemu se je takrat uprl del policije, še bolj pomembno pa je bilo, da je takrat ukrajinska vojska zavrnila sodelovanje v konfliktu med oblastmi in uporniki.
Pravo vprašanje, ki se nam postavlja v tem trenutku je, do kakšne mere so danes beloruske obrambne in varnostne sile lojalne Lukašenku. Do sedaj so opazovalci zaznali, da so posamezni deli Lukašenkovega represivnega aparata že postali simpatizerji opozicije. V zvezi s tem je potrebno opozoriti, da je bil v Ukrajini velik pritisk Zahoda, še posebej EU, ključen pri demokratizaciji te države.
Zaradi tega tudi ni veliko presenečenje, da so se različni politiki vzhodnega dela EU že oglasili in jasno podprli belorusko opozicijo. Med njimi sta najbolj glasna Donald Tusk, predsednik Evropske ljudske stranke in poljski premier, Mateusz Morawiecki, ki je že predlagal sklic izrednega zasedanja Evropskega sveta (EUCO) o situaciji v Belorusiji.
People of Belarus, yesterday you made your choice: democracy, freedom and putting an end to dictatorship. We admire your courage and determination. All the people in Europe and across the world stand with you.
— Donald Tusk (@donaldtuskEPP) August 10, 2020
Tišina slovenskega levega pola
Medtem, ko so se po Evropi vrstili klici po uveljavitvi demokratičnih načel v Belorusiji, sta pri nas tako Levica kot SD ostali tihi glede represije v tej nekdanji sovjetski republiki. Še več, naš državni medij STA, poroča o dogodkih v Belorusiji, kot da so bile tam izvedene legitimne predsedniške volitve, v katerih je Lukašenko demokratično zmagal. To seveda spet kaže, da so slovenski novinarji ostali zasidrani v rdečih vodah prejšnjega stoletja.
Začel se je pokončen upor demokratov proti zadnjemu komunističnemu diktatorju v Evropi. Upam, da uspe. https://t.co/lGTd5MHDkj
— Žiga Turk (@ZigaTurk) August 10, 2020
Zadnje objave
Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Posledice energetske krize se še poglabljajo
24. 4. 2026 ob 8:46
Evropski vrh na Cipru – finančni okvir in želja po skupni obrambi
24. 4. 2026 ob 7:45
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Hud udarec za novogoriško Svobodo in župana Turela
23. 4. 2026 ob 22:18
Nepričakovan zaveznik prihajajoče desne vlade, ki se mu 'splača' zaupati
23. 4. 2026 ob 22:02
[Prejeli smo] O kulturni dediščini v tisku
23. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
8 komentarjev
STAJERKA2021
Mi še svoje vojske ne znamo uporabiti pri zaščiti! Dokaz je južna meja. Vsi pa vemo, komu to ustreza! LEVICI.
Dvoličneži, prežvečeni komunisti, ki se jim z JJ sesuva njihov peskovnik!
Toliko let po vojni nismo znali v Sloveniji komunizma odpraviti. Sedaj mladi lezejo iz lukenj in pričakujejo vse bonuse starih staršev - za vedno. Zato tudi taka histerija!
Kjerkoli je bil komunizem, so ljudje trpeli, bili nadzorovani in šikanirani. Seveda "pravoverni" so bili pa tam, kjer hočejo biti sedaj njihovi potomci. Do sedaj so na kolesih! Pa tam naj tudi ostanejo.
nejo
No, ja. Po mnenju nzi nu ne ja in Igorja in kolesarjev in žvižgača Galeta in Centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, ŽE imamo strašansko diktaturo in še hujša nas čaka. Vemo, vsi našteti diktaturo ljubljenega tovariša broza ZANIKAJO, z vso silo pa nam hočejo dopovedati, in iz svojih petnih žil potegniti neko dejstvo, da je in bo Janša neki diktator.
Neki mali nastopaški diktatorček je pravzaprav šerif ljubljanski pa so mali igorčki ob tem dejstvu čist tiho.
IgorP
nejo Ker živim na štajerskem, me ljubljanski šerif malo briga! Janez je pa prefrigan, do diktature želi priti s malimi koraki! In to iz dneva v dan počne!
IgorP
Ali prihaja konec zadnje diktature v Evropi?
Ne se slepiti s takimi naslovi! Janez še niti slučajno ni rekel zadnje!
slovenc sm
Igor, očitno tudi ti še nisi rekel zadnje. Me prav zanima, zakaj kaj takega ne napišeš za komunistične diktatorje tipa Lukašenko, Putin, ... Pa pri nas je tudi podobno. Recimo RTV, sodstvo, ... je očitno levo usmerjeno in daje politične sodbe in mnenja namesto argumentov. Pa se nikdar ne pritožiš nad njihovo diktaturo. Tebe samo duh JJ stalno ogroža, pa čeprav samo kot potencialna grožnja, ki ne zaživi v resničnosti. V bistvu se boriš proti nečemu, kar ni ampak bi lahko bilo. Mi se borimo proti temu kar je. In to z argumenti in dokazi.
Kugy
Kot da se naši zavojevalci do sedaj niso mešali z našimi dekleti. Tako Italjan kot tudi Yugo vojska. Kriminal in posilstva so pa druga zgodba.
Lahko bi bila Slovenija neutralna, če bi v 90 prekinila s komunizmom in se povezala z Avstrijo in Švico. Zato je danes nestabilna in ranjliva.
Yugonostalgija nas vleče spet na Balkan, simpatije z Rusi in sovraštvo do ZDA pa nas lahko pripeljejo v tretji svet vojen in revščine. Zato je nujno prijateljstvo z ZDA NATOm in GB. Zavedati se je potrebno da ZDA ni samo Tramp. Je pa Tramp neverjetna prilika.
Kraševka
Res je.
MEFISTO
Kakor je Evropa zmešana, bi se ne čudil, če bi pri nas podprla komunistično diktaturo.
Zgledov, izkušenj in ljudi za kaj takega se ne bi manjkalo, saj je celo na kolesaskih protestnih akcijah najbolj pogosta besedna zveza smrt temu ali onemu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.