Alenka Bratušek ne bo več zardevala: Bandelli tako ali drugače odhaja, Šarec že drugič spreten

POSLUŠAJ ČLANEK
Dan pred svojo drugo mesečno obletnico vlada Marjana Šarca izgublja prvega ministra. Po današnjem sestanku med premierom Marjanom Šarcem in ministrom za kohezijo Markom Bandellijem je jasno, da se bo politik iz vrst stranke Alenke Bratušek zaradi neprimernega obnašanja v ministrski koži od stolčka moral posloviti. Če ne bo odstopil sam, bo Šarec parlamentu predlagal njegovo razrešitev.

Nekateri zdaj izpostavljajo Šarčevo odločnost, ampak dejstvo je, da je s svojo odločitvijo Šarec Alenki Bratušek naredil uslugo, hkrati pa na najboljši mogoč način tudi sebi.

Marko Bandelli, podjetnik, nekdanji župan Komna, izvoljeni poslanec na listi SAB in nato minister, bo moral oditi. Njegovih grehov se je v tem kratkem času nabralo ogromno; večino njih je v današnjem članku povzel Bojan Požar.

Med najresnejšimi velja omeniti grožnje enemu od županskih kandidatov v Komnu (kjer je bil prej župan Bandelli), da podpore njega in ministrstva, ki ga vodi, zanj v primeru zmage ne bo. Ter seveda arogantno izjavo na očitke, da se po nepotrebnem prevaža z modrimi lučmi, na katere je odvrnil, da lahko po zakonu počne kar hoče.

No, v nadalje ne bo več počel ravno vsega, tudi ne pospeševal:



Kot poročajo očividci, je po dvajsetminutnem pogovoru pri premieru minister mimo novinarjev odvihral brez besed:



Nekateri v Šarčevi potezi vidijo izkaz odločnosti:



Hkrati pa to pomeni tudi, da je Šarec prikimal zahtevi SDS, ki je v primeru, da Bandelli ne odstopi, napovedala sklic izredne seje.







KOMENTAR: Uredništvo
Žrtvoval je nadležnega kmeta in spet pokazal politični talent
Alenkin Bandelli se je v teh osmih tednih na ministrskem položaju izkazal kot afera na dveh nogah, zaradi njegovega početja pa so zardevali vsi okoli njega, še najbolj pa njegova šefica, Alenka Bratušek. In prav zato je bil njegov odhod iz Šarčeve vladne ekipe zgolj vprašanje časa, vse drugo pa stvar tehnične izvedbe na način, ki predsedniku vlade in njegovi koaliciji ne bi škodil, temveč ji morda celo koristil. In treba je priznati, da je Marjanu Šarcu že drugič uspelo. Z žrtvovanjem kmeta na šahovnici, ki ne pomeni nič, in je bil v napoto vsem, si, po zadevi Črnčec, ponovno utrjuje imidž odločnega voditelja, ki ima stvari v svojih rokah in sam sprejema odločitve. Obenem pa preusmerja pozornost od zanj skrajno neugodne prodaje NLB, marakeške deklaracije o migracijah in drugih v levi politični bazi nepriljubljenih tem. In ker ga zadnje čase pred kamerami ne moremo videti drugje kot bodisi v družbi z Angelo Merkel ali Donaldom Tuskom, bodisi pa na terenu ob poplavah, se mu že dva meseca na oblasti uspeva izogniti katerikoli vsebinski opredelitvi o čemerkoli že. O vsebinskih stališčih in pogledih svojega voditelja tako Slovenci po šestdesetih dneh na oblasti vemo prav toliko kot teden dni pred datumom, ko je napovedal kandidaturo za predsednika države: praktično nič, če izvzamemo nekaj Serpentinškovih floskul o babah. S tem Šarec nakazuje politični talent, brez katerega mu iz obstranskega Kamnika verjetno ne bi uspelo prilesti tako visoko. Zanimivo bo opazovati, kako se bo njegov občutek za politiko razvijal v prihodnje. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike