Alenka Bratušek bi za 3 milijone evrov imela referendum o vprašanju, ki zadeva 300 tisoč evrov

Uredništvo
Vir foto: twitter profil SAB
POSLUŠAJ ČLANEK
V Stranki Alenke Bratušek so danes sporočili, da bodo začeli zbirati podpise v podporo razpisu posvetovalnega referenduma v zvezi z vprašanjem financiranja osnovnega šolstva. 

"Tisti, ki za svojega otroka želijo nekaj drugačnega ... to lahko dobijo, a morajo za to tudi plačati," je odločitev SAB na današnji novinarski konferenci obrazložila poslanka te stranke, Maša Kociper.

O vprašanju zagotavljanja razlike med 85 % in 100 % financiranjem javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, ki predstavlja 300 tisoč evrov letno, bi se torej državljani izrekali na nezavezujočem posvetovalnem referendumu, katerega izvedba stane dobre 3 milijone evrov.

Prvi odzivi so skeptični, saj ljudstvo na referendumu ne more odločati o predlogu, ki je v nasprotju z ustavo, oziroma ki bi za posledico lahko imel povzročitev, oziroma nadaljevanje kršenja ustavnih pravic.

Obenem pravniki opozarjajo, da je zbiranje podpisov za razpis posvetovalnega referenduma o spremembi ustave samo po sebi nesmiselno, saj ustava omogoča, da se postopek spremembe ustave začne sam po sebi, če se za to zbere 30.000 podpisov. Posvetovalni referendum pa lahko omogoči le poslanska večina v državnem zboru. 

Ker državni zbor v petih letih od odločbe ustavnega sodišča, da je treba odpraviti diskriminacijo otrok, ki obvezno osnovnošolsko izobraževanje opravljajo v zasebnih osnovnih šolah z javno veljavnim programom, ni uspel rešiti, so v SAB na plano prišli z novo idejo.

Kot je danes na novinarski konferenci povedala Maša Kociper, bodo v SAB predlagali razpis posvetovalnega referenduma za spremembo ustave tako, da bo v njej povsem jasno pisalo, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole.

Maša Kociper pravi, da vsakega otroka čaka mesto v javni šoli, kjer je dovolj prostora. Pravice staršev do izbire, da otroka vpišejo v zasebno osnovno šolo, pa tudi ni mogoče enačiti s pravico državnega financiranja zasebnih osnovnih šol.

Z zbiranjem podpisov želijo ustvariti psihološko podporo, oziroma politični pritisk, da bi poslanci dali svoj glas za izvedbo posvetovalnega referenduma, je povedala Kociprova.

Združeni starši: Vse poskuse, ki bi kreativno obšli odločbo Ustavnega sodišča, odločno zavračamo

"Nedržavne osnovne šole, ki so pridobile s strani ministrstva dovoljenje, da lahko izvajajo javni program, skupaj z državnimi tvorijo mrežo javnega šolskega sistema v Republiki Sloveniji. Oboje izvajajo javni program izobraževanja, kot ga določi in nadzira pristojno ministrstvo, zato morajo biti upravičene do enakega deleža financiranja, čemur skozi odločbo pritrjuje Ustavno sodišče," so v odzivu na včerajšnji Pikalov predlog in današnjo namero SAB po referendumu zapisali v iniciativi Združeni starši.

Opozarjajo, da spoštovanje odločb Ustavnega sodišča sodi v temelj našega demokratičnega pravnega sistema ter bi jih morale samoiniciativno uresničiti tako izvršna kot zakonodajna oblast, pa četudi se z njimi ne strinjajo.

V manevru SAB prepoznajo še enega od poskusov, da bi kreativno zaobšli odločbo US. "Ozki ideološki politični poskusi in napovedi te vrste so zaskrbljujoči, saj rušijo ravno to demokratično ureditev. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da bi neustavni referendum stal toliko, kolikor znaša razlika v financiranju 6 nedržavnih osnovnih šol v Sloveniji za obdobje 10 let!"

Združeni starši še poudarjajo, da so ob padcu ZOFVI-L prvi predlagali oblikovanje delovne skupine, kakršno zdaj načrtuje Pikalo. Vendar zdaj v to niso bili povabljeni.

Združeni starši se bodo še naprej zavzemali za uresničitev odločbe US ter si prizadevali, da bi nedržavne in državne šole ter vrtci v javni mreži tudi v prihodnje omogočale kakovostno izobrazbo vsem državljanom RS.


Kaj pravi ustava?


Posvetovalnega referenduma se po slovenski zakonodaji sicer ne da razpisati z zbranimi podpisi volivcev. O vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, ga lahko razpiše le državni zbor na pobudo vsakega poslanca državnega zbora, ampak na izid referenduma v nobenem primeru ni vezan.

Postopek za spremembo ustave pa lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volivcev. O predlogu za začetek postopka odloči državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

Prav zato nekatere pravnike čudi, da se je SAB odločila za zbiranje podpisov v podporo predlogu o izvedbi posvetovalnega referenduma, saj ustava predvideva neposredno možnost začetka postopka s 30 tisoč podpisi volivcev, kot je za 1. program Radia Slovenija dejal tudi dr. Igor Kaučič.

Ustava pa v 90. členu prav tako določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Odločba ustavnega sodišča o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah od zakonodajalca zahteva prav odpravo neustavnega stanja na področju človekovih pravic, v katerem so otroci, ki se programa udeležujejo, v izvedbi zasebnih šol diskriminirani glede na otroke v državnih šolah. Država namreč enak program v državnih šolah financira 100 %, v zasebnih pa 85 %.



KOMENTAR: Uredništvo
Samozvani liberalci nadaljujejo z masakriranjem vrednot demokracije in pravne države
Potem ko je minister Pikalo včeraj napovedal ustanovitev nekakšne delovne skupine, ki bi "odkrivala mokro vodo, se bizarnosti okrog uresničitve odločbe ustavnega sodišča kar ne končajo. Stranka Alenke Bratušek bi torej razpisala nekakšno javnomnenjsko anketo, ki bi pomenila politični pritisk na poslance, da razpišejo posvetovalni referendum o financiranju osnovnega šolstva. Za to neobvezujoče ljudsko mnenje pa bi porabili dobre 3 milijone davkoplačevalskih evrov, kar bi sicer zadostovalo za desetletje izenačitve financiranja, kar zahteva ustavno sodišče. Pri vsem skupaj gre za tekmovanje levičarskih strank, kako na račun družbenih predsodkov kovati politični kapital ter kako se izogniti odgovornosti za sprejetje naloženega s strani ustavnega sodišča. Ideja SAB je povsem jasno neizvedljiva in do nje nikakor ne more priti, saj pomeni še en nedopusten obvoz uresničitve odločbe ustavnega sodišča. A slednje ni pomembno, dokler služi njihovim političnim interesom, ki v tem trenutku pomenijo tudi preusmerjanje pozornosti od političnega kadrovanja v energetiki, ki se ga gre Alenka Bratušek. Tovrstni manevri pa so zgolj še en dokaz, kako malo v resnici politična levica spoštuje vrednote demokracije in pravne države ter da jih je pripravljena ceneno prodati že za nekaj političnih točk, priigranih na račun razpihovanja ljudskih strasti in predsodkov. Zato ne čudi, da je početje levice nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic označil kot "ekstremno nesramnost", levičarske politike pa javno vprašal, če jih za dosego njihovih ideoloških ali političnih ciljev ni sram uporabiti tudi najbolj umazanih potez in trikov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Jedrska elektrarna Krško
Jedrska tragikomedija
  • 02. 11. 2024
zdravstvo, evtanazija
Pri evtanaziji še zdaleč ni vse izgubljeno
  • 17. 06. 2024
Državni zbor RS
Referendumske vaje za »prave« referendume
  • 18. 06. 2024