Aleksander Reberšek: Ljudje pljuvajo v lastno skledo, da volijo proti eni določeni osebi. To hromi celotno desnico (1. del)

Aleksander Reberšek spada v mlajšo generacijo poslancev, v zadnjem času pa si ga je javnost zapomnila po ognjevitih, a hkrati preprostih razpravah v Državnem zboru ter vrču vode, ki ga je odnesel premierju Robertu Golobu kot opozorilo glede kanala C0.

Kaj elektrotehnika in samostojnega podjetnika iz Savinjske doline prepriča za vstop v politiko?

Dejstvo, da rad delam z ljudmi. Leta 2000, ko se je ustanovila stranka Nova Slovenija, so se začeli okoli nje zbirati tudi ljudje, ki sem jim zaupal in še isti mesec sem se včlanil v stranko. Nato še v podmladek in z njim rasel, se poistovetil s programom in lahko rečem, da je NSi moja prva in zadnja stranka.

To je bil čas vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in v Savinjsko-Šaleški regiji, kjer sem vodil podmladek, smo organizirali mnoge dogodke in projekte. Politika me je začela zanimati. Spoznal sem ljudi na državni ravni in se resneje vključil tudi v strukture podmladka.

Leta 2018 sem že četrtič kandidiral za poslanca in bil izvoljen. V šali smo rekli, da v tretje gre Rado, v četrto pa Aleks. Delo z ljudmi in organizacija dogodkov me je pripeljala do tega, kjer sem danes.

Zelo sem hvaležen za izkušnjo s. p.-ja in prve zaposlitve v proizvodnji, ker sem tako spoznal delo in plačilo tistih, ki so pogosto zapostavljeni in znam v vlogi poslanca tudi to cenit.

Zdaj teče vaš drugi mandat poslanca. Imeli ste izkušnjo vlade Marjana Šarca, Janeza Janše in zdaj Roberta Goloba, dvakrat v opoziciji, enkrat v koaliciji. Kako so se ta obdobja med seboj razlikovala?

Če bi lahko izbiral, bi si vedno želel biti koalicijski poslanec. Koalicijski poslanci »držijo škarje in platno« v rokah in tako lahko kaj konkretnega naredijo, kar se pozna tudi v praksi, na terenu. 27 let smo v mojem domačem okolju čakali na obnovo neke državne ceste, dobili smo jo v času ministrovanja Jerneja Vrtovca.

Med tremi vladami, ki sem jih spremljal kot poslanec, pa opažam velike razlike. Videli smo metanje puške v koruzo, pa vlado, v kateri je NSi zelo intenzivno sodelovala in s svojimi ministri pokazala, da lahko, ko je potrebno, marsikaj konkretnega naredimo in prestavimo stvari iz mrtve točke.

Konkretno: Matej Tonin je po osmih letih dosegel velike premike na področju gasilstva, vojske in zakona o gasilstvu, podobno Jernej Vrtovec na področju infrastrukture in Janez Cigler Kralj na področju družin, domov za starejše in oseb s posebnimi potrebami, če naštejem le nekaj stvari.

Skratka, videli smo vse, od metanja puške v koruzo, do sposobne vlade in trenutne, ki je popolnoma neoperativna, brez kakršnih koli dejanj, ki bi odgovarjala na izzive današnjega časa.

Glede na to, da je lažje delati kot vladna stranka, bi vstopili v vlado Roberta Goloba, če bi vas povabil?

Trenutno zagotovo ne. Če bi v teh razmerah vstopili v vlado, bi nas levica vedno lahko preglasovala, poleg tega je ta vlada resnično nesposobna. Tukaj se lahko vprašamo, kaj bi v taki vladi NSi sploh lahko spremenila.

Če bi v teh razmerah vstopili v vlado, bi nas levica vedno lahko preglasovala, poleg tega je ta vlada resnično nesposobna. Tukaj se lahko vprašamo, kaj bi v taki vladi NSi sploh lahko spremenila.

Kar pa seveda ne pomeni, da ne bomo podprli dobrih predlogov, če bi jih koalicija predlagala. Mislim, da je vendarle bolje podpreti, če koalicija kaj dobrega predlaga, kot biti apriori proti vladi.

Kaj pa, če bi prišlo do menjave tudi na premierskem mestu, vidite v tej konstelaciji parlamenta kakršnokoli možnost za vstop v vladno koalicijo?

Trenutno nisem naklonjen za vstop v kakršnokoli koalicijo. Če pa bi bila NSi 46-ti glas, ki bi odločal, potem bi bilo drugače. Trenutno ima levica dovolj glasov, da nas kadarkoli lahko preglasuje, zato NSi v takšni vladi ne bi imela potrebne moči.

V opoziciji ste mandat začeli na bojni nogi. Zapletlo se je pri sestavi komisij z opozicijsko večino, obe trenutno obvladuje NSi. Nadaljevalo se je s podpisi za preiskovalno komisijo glede poslov Gen-I. Kako gledate na ta nesoglasja v opoziciji, ki jih imate z drugo opozicijsko stranko?

Imamo dve samostojni opozicijski stranki in dve delovni telesi, ki pripadata opoziciji. Največji opozicijski stranki pripada tudi mesto podpredsednika parlamenta. Pri tem ni dvoma, da slednje pripada SDS in ga tudi imajo. Komisiji KNJF in KNOVS pa smo si morali razdeliti in logično ter pošteno se mi zdi, da bi vsaka stranka prevzela en odbor. Na to pa v SDS niso pristali in situacija je, kakršna je.

Glede podpisov za preiskovalno komisijo je pa tako, da jih imamo že deponirane in jih bomo z veseljem prispevali, ko bo SDS imenovala svoje člane v KNOVS in KNJF. Nam je namreč v interesu, da komisije popolnimo in začnemo aktivneje preiskovati tudi druge rabote predsednika vlade. Pred časom je bila denimo aktualna ograja na južni meji, kjer se sprašujemo, zakaj bomo preplačali njeno podiranje, če je na voljo bistveno cenejši ponudnik, zakaj smo dali pol milijarde v HSE …

Poleg Gen-I je še cel kup vprašanj, na katere je potrebno poiskati odgovore. Poleg tega so, tako vsaj opažam, te preiskovalne komisije neke vrste brezzobi tigri. Ko sem sam vodil eno takšno komisijo, so se priče pogosto opravičile za izostanek, če pa so že prišle, se običajno niso ničesar spomnile. Tudi poslanci SDS, ki jih je v okviru svoje komisije zasliševala Mojca Šetinc Pašek, so odgovarjali, da se ničesar ne spomnijo. V takih primerih se vprašam, čemu je takšna komisija sploh namenjena. Poslanci pa lisic tako in tako ne moremo natikati nikomur.

Če ima kdo dokaze o tem, kaj naj bi počel Robert Golob, naj jih predloži tožilstvu, policiji, sodiščem. Za to imamo v državi te institucije. Se mi zdi, da so takšne preiskovalne komisije pogosto bolj namenjene promociji posameznega poslanca ali stranke. Ne pa vedno.

Podpiram ustanovitev preiskovalne komisije glede kanala C0, ker mislim, da je treba z vsemi orodji, ki jih imamo na razpolago, pritisniti na župana Ljubljane Zorana Jankovića, da se ta norost ustavi. Zdi se, da je na tem primeru pravna država odpovedala.

V SDS so najprej hoteli imeti zase obe komisiji, zdaj pa so se potegnili nazaj in bi vam prepustili KNOVS, če jim predate vodenje komisije za nadzor javnih financ, ki jo vodi vaš poslanec Jernej Vrtovec. Je kakšna možnost, da se ta spor reši, da predate eno komisijo SDS?

Jernej Vrtovec je odličen predsednik KNJF. Odpira zanimive teme, postavlja prava vprašanja. Sklical je veliko več sej komisije kot njegov predhodnik in glede na to, da vodenje te komisije dobro opravlja, ne vidimo razloga, da bi menjali predsednika. Poslovnik tudi ne določa, katero komisijo vodi katera stranka.

NSi je samostojna stranka in mislim, da je prav, da se bori zase. Kot rečeno pa je KNJF po moji oceni voden izjemno dobro, zato ne vidim razloga za menjavo.

SDS vam očita dvojno igro – da ste hkrati opozicija, ampak vladi »držite štango«. Kako razumete te očitke?

Pri teh očitkih gre v prvi vrsti boj za volivce na desnem polu.

Če vlada kdaj predlaga kaj dobrega, mislim, da ni nič narobe, če to podpremo tudi v NSi, sploh če predlog uresničuje naš program. Primer tega so ustavne spremembe. Slovenija je edina država, kjer sodnike imenuje Državni zbor. Govorimo o rednih sodnikih, ne ustavnih, da ne bo pomote, te bo na predlog predsednika republike še vedno potrjeval Državni zbor. V tridesetih letih je Državni zbor zavrnil samo dva sli tri sodnike. Zato je bistveno bolj pomembno, kdo sodnike predlaga, kot pa kdo jih potrdi.

Spremembe, ki gredo v smer odprave trajnega mandata sodnikov, ki zagotavljajo javnost sej sodnega sveta, se nam zdijo pomembnejše. Poleg tega moram poudariti, da ni še nič sprejeto, tako da gre tukaj zaenkrat v veliki meri za vihar v kozarcu vode.

Verjamem pa, da to vodi tudi do sprememb volilnega sistema, kjer pa je verjetno srž problema za mnoge, zaradi česar smo z vseh strani deležni napadov. Trenutno imamo predvidljiv volilni sistem z okraji, kjer imajo stranke že vnaprej predvidene scenarije, koga bodo kam kandidirali in kdo bo potem izvoljen. Volivec ima na voljo samo enega kandidata iz vsake stranke. Z odpravo volilnih okrajev pa bi ljudje dobili veliko več možnosti izbire. Kar pa marsikomu ni po godu, ker se del moči strank prenaša na volivca.

Kako daleč pa so pogajanja glede ustavnih sprememb?

Do zdaj ni še nič potrjenega in razprava se šele dobro začenja. NSi ima jasna stališča glede tega. Želimo, da sodniki nimajo trajnega mandata in da so seje sodnega sveta javne, da bomo vedeli, kaj se tam pogovarjajo. Dvomim, da bodo v koaliciji na to pristali. Če naše zahteve ne bodo upoštevane, pa mi glasov za spremembe ne bomo dali.

Kako pa sicer gledate na sodelovanje s koalicijo? Je glede na njihovo precejšnjo nazorsko oddaljenost to sodelovanje sploh mogoče? Pojavljajo se namreč špekulacije, da imate sklenjene kakšne kompromise glede na to, da so nekateri vaši kadri ostali na vidnih mestih v državnih podjetjih in institucijah, medtem ko je kadrovska metla za kadre SDS precej temeljita. Imate sklenjen kakšen kompromis z vlado?

Nikakor ne. Nobenih kompromisov ni. Nenazadnje pa so imeli tudi v drugi opozicijski stranki, ki nam danes to očita, v času levih vlad številne svoje kadre v upravah državnih podjetij. Če govorimo o Valentinu Hajdinjaku, pa lahko rečem samo, da gre za sposobnega direktorja, ki je marsikaj na Darsu premaknil z mrtve točke v zelo kratkem času. Če omenim samo e-vinjeto, tretjo razvojno os, karavanški predor …

Svoje delo zelo dobro opravlja, zato tudi vlada Roberta Goloba nima kakšnih resnih argumentov, da bi ga zamenjala. Tako da te napade na nas ocenjujem kot neupravičene in neutemeljene.

V NSi poudarjate, da z Janezom Janšo ne boste več šli v koalicijo. Je takšno pogojevanje drugim strankam, koga naj predlagajo za mandatarja, smiselno?

Ne gre za pogojevanje drugim strankam. To je naša odločitev, do katere imamo vso pravico in v tem ne vidim problema. Sicer se pa jaz želim ukvarjati predvsem sam s sabo in se dokazovati s svojim delom. V delo drugih strank se ne mislim vtikati.

Kako potem gledate na ultimat vaše stranke, da v vlado pod vodstvom Janeza Janše več ne gre?

V zadnjem času se je na levi strani zvrstila serija novih obrazov. Ljudje to zadevo kupijo. NSi ima dober program, ampak ne pride v ospredje, ker ljudje vedno kupijo nov obraz. Zato mislim, da je prav, da se vprašamo, kaj je narobe s slovensko desnico, da kljub dobrim argumentom ne more zbrati večine. Zelo si želim, da bi na naslednjih volitvah desno od sredine dobili 46 ali še več poslanskih mest.

Težava, ki jo ima velik del države z eno samo osebo, deluje odvračalno za celotno desnico. Zato enostavno moramo najti neko rešitev, da pridemo preko 46 poslancev.

Vprašanje pa je, kdo bo to desnico vodil. Kljub temu, da smo imeli dober program, ki je odgovarjal na izzive družbe, epidemijo itd. so na primer ljudje na referendumu rajši izbrali odložitev izvajanja dolgotrajne oskrbe. Pljunili so si v lastno skledo, samo zato, da so glasovali proti eni točno določeni osebi. Težava, ki jo ima velik del države z eno samo osebo, deluje odvračalno za celotno desnico. Zato enostavno moramo najti neko rešitev, da pridemo preko 46 poslancev.

NSi se zadnja leta vas čas krepi. Imamo odličen program in prepričan sem, da bomo v prihodnje še bolj pomemben faktor v slovenskem političnem prostoru.

Kako doseči, da NSi postane vodilna stranka, ki bo sama morda lahko postavljala mandatarja?

Stvari se že zdaj premikajo na bolje, kar kažejo tudi številke. V moji, Savinjsko-Šaleški regiji smo dosegli ogromen napredek. K nam prihajajo ljudje iz drugih strank, ker v nas vidijo alternativo, ki bo v prihodnosti vse pomembnejša in zato ljudje želijo staviti na nas. V vseh občinah, razen v Lučah, smo dobili župana ali vsaj kakšnega občinskega svetnika.

Zadnjih 10 let rastemo po številu poslancev in danes smo tretja najmočnejša stranka v državi. Nismo stranka afer in dokazali smo, da lahko pokažemo rezultate. Zato verjamem, da bo naša vloga po naslednjih volitvah še močnejša.

Zadnjih 10 let rastemo po številu poslancev in danes smo tretja najmočnejša stranka v državi. Nismo stranka afer in dokazali smo, da lahko pokažemo rezultate.

Če odmisliva odhod Janeza Janše, kaj še manjka desnici, da bi lahko dosegla parlamentarno večino in prevzela vlado za celotne mandat, morda celo več njih?

Manjka nam nekoliko boljši rezultat, morda še kakšna stranka, ki lahko prinese še kakšen glas. Predvsem pa bolj okrepljena NSi. Verjamem, da bomo presenečenje naslednjih volitev.

Ali turbulentni odnosi v opoziciji vplivajo tudi na vaše odnose znotraj stranke?

NSi je zelo enotna in povezana stranka. Naša velika prednost je odprt dialog. Vsakdo lahko zagovarja svoje mnenje in pove svoje stališče. Predsednik Tonin mi ne daje navodil, kako naj ravnam. In tudi ljudje na terenu nas podpirajo.

V zadnjih letih NSi komunicira bolj sredinsko držo. Kaj to pomeni za temeljne vrednote krščanske demokracije kot je družina, življenje, svoboda? So te vrednote lahko na prepihu zaradi sredinske drže?

Mislim, da ne. Krščanski demokrati smo povsod po Evropi uvrščeni na sredino. Nobena skrajnost ni dobra. Mi imamo zdrav temelj na krščanskih vrednotah.