Afera Arbitraža: Odgovorni se še vedno obnašajo, kot da so vse storili v skladu s pravili

Blaž Čermelj
Fotografija je simbolična
Komisija državnega zbora za nadzor varnostno obveščevalnih služb se je včeraj sestala na zaprti seji, na kateri je obravnavala okoliščine slovenskega fiaska pri postopku arbitraže v zvezi z mejo s Hrvaško. Naj spomnimo, Hrvaška obveščevalna služba SOA je v svoje prisluhe ujela pogovor med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik. Te komunikacije po pravilih ne bi smelo biti, čeprav se ta v praksi sicer pogosto dogaja. Hrvaška je ta posnetek izkoristila kot razlog za neupoštevanje arbitražne odločbe, do katere je leto kasneje naposled tudi prišlo.

Za veliko neumnost slovenske strani ni nikoli nihče odgovarjal. Edina posledica je bil njun odstop, preostali udeleženci pa so jo odnesli brez praske. Več kot očitno je, da bi radi v vladajoči politični garnituri zadevo pometli pod preprogo. Pri tem imajo na svoji strani privlačen argument, da bi vsako razčiščevanje zadeve oslabilo slovensko pozicijo v postopku pred Sodiščem EU.

Slednji argument nikakor ni napačen, javno pranje umazanega pravila je zadnja stvar, ki bi si jo lahko v tem trenutku želeli. A obenem je potrebno povedati tudi, da pometanje stvari pod preprogo Sloveniji ne koristi. Tudi zato bo poročilo KNOVS, ko bo pripravljeno, ostalo tajno. A ti pomisleki ne smejo biti razlog, da ne bi v slovenskem ravnanju poiskali napak in jih odpravili. Ljudi, ki so bili svojim nalogam nedorasli, pa iz teh položajev odstranili.

Neumnost brez krivcev


Edini, ki je v dosedanjem poteku zgodbe pokazal kakršnokoli obžalovanje glede razpleta zadeve, je slovenski arbiter Sekolec. Ta naj bi se na današnjem zaslišanju za svoje ravnanje opravičil, navsezadnje je bil on tisti, ki je poklical slovensko agentko. Ob tem pa naj bi povedal tudi, da ni bil dobro obveščen glede tveganj pri takšni komunikaciji. Zakaj ni bil, pa je vprašanje za ostale, ki se s tem področjem ukvarjajo.

Ne gre namreč verjeti, da vladajoči politiki o zadevi niso bili zelo dobro obveščeni. Spomnimo se samo širokoustenja tedanjega zunanjega ministra Karla Erjavca, da se bo zadeva za Slovenijo ugodno razpletla.
Do razčiščevanja zadeve tako prihaja šele po štirih letih. Brez potrebe, pravi Karel Erjavec in skuša zadevo postaviti v kontekst bližajoče se interpelacije. Več kot očitno je, da bo poizkušal spet igrati žrtev opozicije.

Nepojasnjena vloga Karla Erjavca


Po odstopih Sekolca in Drenikove se je takrat ministrski stolček tresel tudi Karlu Erjavcu, a je zadevo preživel. In to kljub temu, da je tik pred izbruhom afere napovedoval razplet arbitraže v korist Slovenije. Čeprav je takšno početje zelo nespametno.

Brez pretresov jo je odnesla tudi slovenska obveščevalna služba SOVA. Ena od njenih nalog je namreč tudi preprečevanje, da bi tuje obveščevalne službe prihajale do za Slovenijo pomembnih podatkov.

Do razčiščevanja zadeve tako prihaja šele po štirih letih. Brez potrebe, pravi Karel Erjavec in skuša zadevo postaviti v kontekst bližajoče se interpelacije. Več kot očitno je, da bo poizkušal spet igrati žrtev opozicije.

Zakaj ne kaznujemo diletantov?


Morda mu bo ta taktika prinesla politično preživetje, a prava skrb zadeve ni on, temveč dejstvo, da v državnih institucijah kljub hudim napakam nikakor ne prihaja do sprememb. Že pred tokratno sejo KNOVS je prihajalo do namigovanj o pritiskih na Drenikovo, naj ne obremeni nikogar. Po aferi je Drenikova ostala zaposlena v državni upravi, trenutno dela na ministrstvu za pravosodje. Tako trenutno nima prav nobenega interesa za to, da bi govorila o napakah državnih institucij. Navsezadnje jo je do sedaj odnesla tako rekoč brez praske.

Zaradi afere tako nihče od krivcev ni utrpel resnih posledic in zagotovo se zaradi tega nihče od njih ne bo pritožil. Mora pa tak odnos vpletenih močno skrbeti državljane.

Preiskovalci napak niso cenjeni


K temu početju močno prispeva tudi slovenska mentaliteta, ki razkrivanja napak ne nagrajuje. Ravno nasprotno, politiki, ki to počnejo, so največkrat kaznovani s precejšnjo izgubo podpore, ne glede na to, da imajo prav.

V tem trenutku ne vemo, kako uspešno poteka preiskava KNOVS. Iz besed Mateja Tonina je jasno le, da se pričanje Simone Drenik in nekdanjega direktorja SOVE močno razlikujeta. Morda bo več znanega po pričanju nekdanjih zunanjih ministrov Karla Erjavca in Samuela Žbogarja.

A kot trenutno kaže, si bodo vsi skušali čim prej umiti roke. Zadeva je zanje končana. Do naslednjega grenkega soočenja s porazom pri uveljavljanju slovenskih interesov.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
  • 14. 09. 2024
koncentracijsko taborišče, Auschwitz, čevlji, taboriščniki
O pasovih iz človeške kože in drugih človeka nevrednih stvareh
  • 11. 09. 2024
film, Videnje, sv. Hildegarda
Predlog za film: Videnje
  • 08. 09. 2024